Od mraka do zore velja policijska ura v Jangonu in Mandalayu, kjer se je zbralo na desettisoče budističnih menihov in civilistov, ki so že deveti dan protestirali proti vladi. Prihodnja dva meseca je prepoveano zborovanje več kot petih ljudi. Vladajoča hunta je menihom ukazala, naj se ne vmešavajo v politiko in se vrnejo v samostane, na ulice Jangona pa je namestila vojsko in posebne policijske enote. Jangon z okolico so razglasile za zaprto območje, termin, ki ga ponavadi uporabljajo za vojaška ali konfliktna območja.

Menihi korakajo po mestu in zahtevajo dialog, nekateri pa vzklikajo le "demokracija, demokracija". Protesti potekajo že deveti dan, čeprav je vojaška hunta menihom ukazala, naj se ne vmešavajo v politiko in se vrnejo v samostane.

Bush napovedal nove sankcije
Ostre besede sta vojaški hunti med svojim govorom v Generalni skupščini ZN-a namenila tudi ameriški predsednik George Bush in generalni sekretar ZN-a Ban Ki Mun. Bush je dejal, da bodo ZDA uvedle nove sankcije proti peščici, ki vlada v Mjanmaru, hkrati pa je države pozval, naj tudi one storijo isto. Ban je mjanmarske oblasti pozval, naj do protestnikov izkažejo vzdržanost in naj začnejo dialog z vsemi vpletenimi v proces narodne sprave, napovedal pa je tudi, da se bo njegov posebni odposlanec Ibrahim Gambari v kratkem odpravil v Mjanmar.

EU poziva k vzdržanju nasilja
Na dogajanje v Mjanmaru se je odzvala tudi Evropska komisija, ki je oblasti pozvala, naj se pri odzivanju na miroljubne poteze menihov in predstavnikov civilne družbe vzdržijo nasilja. "Zelo smo zaskrbljeni zaradi razmer v Mjanmaru. Želimo miroljubno rešitev, vrnitev k političnemu dialogu in spoštovanje človekovih pravic," je dejal predstavnik komisarja za razvojno in človekoljubno pomoč Amadeu Altafaj Tardio. Glede novih sankcij ni govoril, že zdaj pa velja embargo na orožje, prekinitev obrambnega sodelovanja, številni omejevalni ukrepi na področju trgovine in vlaganj, pa tudi prepoved izdajanja vizumov za EU visokim vojaškim in vladnim predstavnikom ter članom njihovih družin.

Nepričakovano zadržan odziv vojaške hunte
Po ocenah nekaterih diplomatov in analitikov se je vojaška hunta na tokratne proteste odzvala izjemno zadržano. To bi lahko bila posledica bojazni, da bi napad na menihe sprožil še bolj množično ljudsko vstajo, saj so menihi v Mjanmarju izjemno cenjeni, možno pa je tudi, da hunta na gibanje menihov ni bila pripravljena, ali pa se zaradi ostrih ukrepov proti menihom boji pritiskov in sankcij ključnega trgovinskega in diplomatskega zaveznika, Kitajske.

Menihi si prizadevajo za zrušenje vojaške vlade in demokracijo, zahtevajo izboljšanje življenjskih razmer in spravo v državi, želijo si, da bi imeli ljudje več možnosti odločati o lastni usodi.

Burma/Mjanmar od demokracije k vojaškemu terorju
Demokratična vladavina se je v Burmi končala leta 1962, ko je oblast z vojaškim državnim udarom prevzel general Ne Vin, ki je vladal 26 let. Leta 1988 so v državi potekali množični protesti, znani pod imenom "Vstaja 8888", kjer je na tisoče ljudi izražalo svoje nezadovoljstvo z vlado in zahtevalo konec političnega zatiranja in nasilja.

Takrat je vojska ostro zatrla proteste in pri tem ubila več kot 3.000 ljudi, oblast v državi pa je prevzel general Sav Maung. Pod njegovim vodstvom se je država leta 1989 preimenovala v Mjanmar, vojaška hunta pa ima še vedno v rokah vse vajeti oblasti.