Trend osebnih računalnikov je IBM v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja skoraj prespal. Čeprav je bil tehnološki velikan v tem obdobju vodilni ponudnik računalnikov, so bili ti v velikosti hladilnikov in niso bili primerni za osebno rabo, vodilni v podjetju pa niso imeli načrtov tega spreminjati.

A skupina tehnoloških navdušencev iz Kalifornije je s svojimi lastnimi mikroračunalniki pretresla načrte vodilnih pri IBM-u in podjetje prisilila v razvoj prvega osebnega računalnika IBM PC 5150. Med temi navdušenci je bil tudi Steve Wozniak – Woz, ki je skupaj s Stevom Jobsom ustanovil podjetje Apple, kjer so leta 1976 razvili računalnik Apple I.

Med razvojem IBM PC-ja 5150 so se razvijalci odločili za odprto arhitekturo in posledično uporabo računalniških komponent zunanjih ponudnikov. Pri iskanju primernega čipa so naleteli na Intelov 8088 mikroprocesor in tako postavili temelje vzponu Intela, ki je trenutno eden največjih svetovnih proizvajalcev čipov.

Tudi operacijskega sistema pri IBM-ju niso želeli spisati sami. Potem ko ponudbe IBM-ja ni vzel resno razvijalec strojne opreme Gary Kildall, je na svoj račun prišel takrat 25-letni Bill Gates, ki je skupaj s svojim poslovnim partnerjem Paulom Allenom takoj prepoznal možnosti, ki bi jih Microsoftu odprla pogodba z IBM-jem.

Na osnovi jedra sistemske programske opreme, ki ga je Gates kupil za 25.000 dolarjev, so pri Microsoftu za IBM razvili operacijski sistem PC-DOS 1.0. Vodilni v IBM-ju so Gatesu pri tem prepustili pravice do DOS-a in tako neposredno poskrbeli, da je Microsoft postal svetovni velikan programske opreme.

IBM je nato 12. avgusta 1981 v New Yorku predstavil IBM PC 5150, ki je bil razvit v največji tajnosti. A tehnološki navdušenci so bili razočarani. Čip ni bil dovolj močan za primeren grafični prikaz. Microsoftov DOS je bil kritiziran kot šibka arhitekturna programska oprema. Apple pa je svojega velikega tekmeca pozdravil z nekoliko arogantnim časopisnim oglasom: "Dobrodošel, IBM. Resno."

Visoka cena prvih računalnikov

A IBM PC 5150 je lahko izvajal bolj zapletene računske modele kot Apple II in tako potisnil konkurenco iz pisarn. V ZDA je najcenejša različica IBM PC 5150 stala 1565 dolarjev. Za polno opremljeno različico pa je bilo treba odšteti 6000 dolarjev, kar je enako kot 18.000 dolarjev danes.

"Dejansko je predstavitev IBM-ovega osebnega računalnika 12. avgusta 1981 naznanila novo obdobje v računalništvu," je dejal Andreas Stolte iz muzeja Heinz Nixdorf MuseumsForum v Paderbornu. "Barvita majhna računalniška scena sedemdesetih in osemdesetih let se je preoblikovala v današnji svet prenosnikov in pametnih telefonov," je dodal.

Osnova za odmeven tržni uspeh arhitekture IBM-ja je bila odločitev, da se drugim podjetjem, kot so Compaq, Dell ali Nixdorf, omogoči ponovitev IBM-računalnika. A obenem so s tem utrli pot konkurenci in deset let po tem, ko je Compaq prodal svojega prvega "PC klona", je IBM leta 1994 izgubil prvo mesto na trgu. Leta 2005 je IBM svoj oddelek za osebne računalnike, vključno s tržnimi pravicami, prodal kitajskemu podjetju Lenovo, ki je zdaj vodilno na svetovnem trgu.

Nadaljnji razcvet osebnih računalnikov je nato v veliki meri potekal brez IBM-ja. Leta 1996 je bilo po vsem svetu prodanih okoli 70 milijonov osebnih računalnikov. Lani je pandemija covida-19 poskrbela za večje povpraševanje po prenosnikih in tako je bilo prodanih več kot 300 milijonov osebnih računalnikov.