Ideja, da v trgovini največjega proizvajalca pohištva vstopimo v značilen dom sirske družine, ki se med vojno bojuje za preživetje, je nenavadna, a dovolj učinkovita, da so z njo zbrali 22 milijonov evrov.

Projekt '25 kvadratnih metrov Sirije' je nastal v norveški oglaševalski agenciji POL. Ko je k tradicionalnemu oktobrskemu dobrodelnemu projektu zbiranja denarja, ki ga na televiziji vsako leto organizira Rdeči križ Norveške, pristopil tudi trgovinski velikan Ikea, so v agenciji zasnovali idejo, da bi med popolno zasnovanimi barvitimi razstavljenimi stanovanji v trgovskem centru postavili tudi repliko doma Sirke Rane in njene devetčlanske družine, s katero živi v Damasku.

"Ko smo se morali zateči sem, da bi bili varni, nismo imeli dovolj denarja za najem česa boljšega. Nimamo denarja, da bi si kupili vzmetnico, ali odeje, ali oblačila za otroke," je dejala Rana, ki je morala pustiti svoje delo učiteljice, da bi lahko poskrbela za družino - ta je odvisna od hrane, ki jim jo podeli humanitarna organizacija Sirsko-arabski Rdeči polmesec (SARC).

Obiskovalci Ikejine trgovine v Slependenu so tako nepričakovano vstopili med stene 25 kvadratnih metrov velikega stanovanja, v katerem so zagledali gole stene iz cementnih zidakov in zaradi eksplozije manjkajoči del zidu, prekrit s polivinilom. V stanovanju skoraj ni pohištva, namesto postelje so na tleh žimnice, edini vir svetlobe pa prosto viseče žarnice. Le uokvirjene slike na steni in nekaj zaprašenih plišastih igrač daje občutek, da stanovanje vendarle ni zapuščeno. Vsi razstavljeni izdelki so imeli prav posebne cene, projekt pa je doživel velik odziv po vsej Evropi.

O projektu smo se pogovarjali z Majo Folgerø iz oglaševalske agencije POL:

Ko sem prvič slišala za vaš projekt, se mi je zdel nekoliko neprimeren: uporaba osebne tragedije nekoga, ki živi na vojnem območju, za promocijo trgovskega velikana. Potem pa sem pomislila, da ste morda ubrali t. i. doktrino šoka, da bi pridobili pozornost kupcev. Kakšen je bil namen projekta?
Kot ste dejali, vojna je grozljiva, kakor koli gledamo nanjo. S projektom nismo hoteli ustvariti le doktrine šoka, čeprav smo jo. Predvsem smo hoteli ljudi ozavestiti, da se zavedajo, kako srečni so lahko, da živijo v varnem kotičku sveta, kjer dostop do hrane, vode in zdravstvene oskrbe dojemamo kot nekaj samoumevnega. Zato je še toliko pomembneje, da pomagamo tistim, ki živijo v vojni ali na vojnih območjih.

Popolnoma uničen objekt, ki ste ga postavili v Ikejinem centru, je preslikava doma Sirke Rane, ki živi v Damasku s svojo devetčlansko razširjeno družino. Zakaj ste izbrali ravno njeno zgodbo?
Ko smo zasnovali stanovanje, smo hoteli, da bo čim bolj resnično - in tudi je! Ljudje živijo v prav takšnih domovih! Čeprav si sama v živo nisem imela priložnosti ogledati teh domov, so predstavniki Rdečega križa Norveške obiskali Rano in posneli domove tamkajšnjih prebivalcev. Tako smo imeli veliko posnetkov njenega življenja, ko jim je kazala, kako živijo. Bila je logična izbira. Tako smo lahko izpostavili točno določeno osebo, in ne "vseh beguncev".

Kakšna je bila zasnova projekta 25 kvadratnih metrov Sirije (25 m² Syria)?
Skupaj z Rdečim križem Norveške smo več mesecev sodelovali pri organiziranju dobrodelnega televizijskega projekta 'TV aksjonen'. Ne glede na to, koliko je bil proces za nas čustven, ni bilo nič močnejšega od izkušnje ljudi, ki so obiskali vojno območje. Ko je k projektu pristopila tudi Ikea, smo spoznali, da lahko to izkušnjo nekako doživijo tudi Norvežani. Tako je tudi nastala ideja rekonstrukcije doma Rane in njenih štirih otrok.

Je bil ta projekt le enkratni dogodek, ali ga boste morda izvedli tudi po drugih državah?
Ta odločitev je v rokah Ikee in Rdečega križa. Menim pa, da je večino Evropejcev treba opomniti, kako nevzdržno je življenje na vojnih območjih in kako srečni smo lahko, da živimo v varnem okolju, zatorej to morda niti ni slaba ideja. Kot rečeno, za zdaj to ni v naših rokah.

Ko smo med razstavnimi prostori popolnih stanovanj postavili rekonstrukcijo 25 kvadratnih metrov velikega doma v Siriji, smo upali, da bo to dovolj velik sprožilec za Norvežane, da se bodo vključili v projekt zbiranja denarja za ljudi, ki živijo na vojnih območjih. In na srečo nam je to tudi uspelo.

Kakšni so bili odzivi ljudi, ki so vstopili v prostor?
V večini primerov pozitivni. Nekateri so celo s tem namenom prišli v točno ta Ikejin nakupovalni center. Odzive smo dobili tudi od ljudi, ki so pobegnili pred vojno; ti so nam dejali: "Natančno tak občutek je. Vsega se spomnim." Slišati nekaj takšnega, je izjemno.

V sirskem domu so bili razstavljeni Ikejini izdelki s cenami, na katere pa ste napisali delce Ranine zgodbe in kako ji lahko posamezniki pomagajo.
Na vseh Ikejinih cenovnih lističih so bile zgodbe Rane in preživelih članov družine. Pri tem smo poudarili tiste vidike, pri katerih lahko Rdeči križ pomaga, kot so oskrba z vodo, hrano in zdravili. Bistvo celotnega doma je bilo ljudi ozavestiti, kako lahko pomagajo. Zato smo na vsak cenovni listič zapisali, da lahko nakažejo denar na Rdeči križ ali sodelujejo pri zbiranju denarja na televizijskem dogodku 'TV-aksjonen', ki je bil 23. oktobra.

S tem projektom ste zbrali kar 22 milijonov evrov. Ali veste, kam oziroma komu bo namenjen denar?
Da, Rdeči križ vsako leto predstavi podroben finančni načrt: zbrani denar na prireditvi 'TV-aksjonen' bo namenjen življenjem več kot dveh milijonov ljudi. Rdeči križ je s tem namenom izbral devet držav, v katerih divja vojna ali so na konfliktnih območjih. Tamkajšnje prebivalce bodo oskrbeli z vodo, hrano in zdravili. Nekatera območja imajo več pozornosti, npr. Sirija, Afganistan, Južni Sudan, Libanon in Somalija, kot druga, recimo Mjanmar, Honduras, El Salvador in Gvatemala.

Glede na odpor, ki se je v Evropi razvil do beguncev iz Sirije - se vam zdi, da je ta projekt kakor koli spremenil dojemanje vojne v Siriji in beguncev?
Na to vprašanje težko odgovorim. Upamo lahko le, da je.

Fotografije iz Sirije Ole Jakob Bøe Skattum (POL); fotografije iz Ikee: Olav O. Saltbones (Rdeči križ Norveška), EPA, Reuters