Avstrijski premier Sebastian Kurz je že dejal, da Avstrija vidi možnost priključitve Makedonije Evropski uniji, če bi država dejansko izpeljala spremembo državnega imena. A pot do tam bo, kot kaže, trnova in dolga.

Dogovor je pozdravil tudi slovenski predsednik Borut Pahor, ki je zapisal, da je Slovenija z obema državama gojila prijateljske odnose in ju spodbujala k rešitvi vprašanja, ki je skoraj tri desetletja blokiralo evroatlantsko pot Makedonije. "Slovenija pozdravlja odločenost obeh predsednikov vlad, da najdeta za obe strani sprejemljivo rešitev, čeprav je pot do polne uveljavitve še dolga in negotova."

Makedonski predsednik ne bo podpisal dogovora
Makedonski premier Zoran Zaev in zunanji minister Nikola Dimitrov sta danes želela predsednika države Gjorga Ivanova konstruktivno seznaniti o dogovoru z Grčijo o novem imenu države in se o njem pomeniti, vendar je predsednik po dveh minutah odšel s sestanka, brez želje, da bi izvedel več o dogovoru.

Makedonski predsednik je nato sporočil, da ne bo podpisal sporazuma z Grčijo o imenu, ker je škodljiv in ponižujoč za Makedonijo. "Vlada ni imela ne moči ne poguma, da bi poiskala skupno stališče in konsenz. Celoten proces je bil premalo transparenten in končni rezultat priča o tem. Besedilo je škodljivo za Republiko Makedonijo," je dejal Ivanov.

Predsednik meni, da mora biti novo ime Makedonije v okviru sedanje makedonske ustave. Da pa bi bilo to izvedljivo, mora sprva makedonski parlament dogovor ratificirati, o tem bo odločal naslednji teden, za kar je potrebna absolutna večina. Nato bodo jeseni izvedli referendum glede predlaganega imena; v primeru pozitivnega izida sledi sprememba ustave.

Ciprasu nasprotujeta opozicija in koalicija
Prav tako pa morajo torkov dogovor potrditi tudi v grškem parlamentu, a je opozicijska stranka Nova demokracija kritična do dogovora o novem imenu Makedonije, ki ga je v torek z makedonskim premierjem Zoranom Zaevom sklenil grški premier Aleksis Cipras. Vodja grške konservativne opozicijske stranke Kiriakos Micotakis je sporazum označil za slabega. "To, da so (Atene) sprejele obstoj makedonskega jezika in naroda, je nacionalni umik," je poudaril. Premierja je ob tem obtožil, da se gre tajno diplomacijo, in dodal, da vlada v parlamentu nima večine za podporo temu dogovoru, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Že v torek je vodja manjše koalicijske stranke Neodvisni Grki Panos Kamenos sporočil, da njegova stranka v parlamentu ne bo podprla dogovora. Cipras bo sicer parlament z dogovorom seznanil v petek.

Z nasprotovanjem dogovoru se sooča tudi makedonski premier Zaev. Vodja opozicijske stranke VMRO-DPMNE Hristijan Mickoski je v torek dejal, da tak dogovor "predstavlja sprejetje vseh grških stališč". To, da je pristal na spremembo ustave ter notranjo in zunanjo uporabo novega imena, po njegovih besedah predstavlja "kapitulacijo Zaeva".

Čestitke se kljub vsemu nadaljujejo
Dogovor med Zaevom in Ciprasom kljub odločnemu nestrinjanju politike v obeh državah še naprej pozdravlja mednarodna skupnost. Dogovor "brez tujega vmešavanja" je pozdravil ruski zunanji minister Sergej Lavrov, njegova bolgarska kolegica Ekaterina Zaharijeva pa je pozdravila "odpiranje poti evro-atlantske integracije sosede".

Znova sta se odzvala predsednik Evropskega sveta Donald Tusk in generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg, tokrat v skupni izjavi. Pozdravila sta dogovor in izrazila upanje, da ne bo "izgubljena ta enkratna priložnost za ponoven zagon evropskih in evroatlantskih integracij v širši regiji Zahodnega Balkana".