Indija je zaradi več kot 24 ur trajajočega kaosa in drame v Mumbaju, ko je v spopadih med islamskimi skrajneži in indijskimi varnostnimi silami umelo več kot 120 ljudi, pod žarometom svetovne javnosti. Spomnimo se burne zgodovine in razvoja te največje demokracije na svetu, sedme države po velikosti, države s tretjo največjo vojaško silo na svetu in države, ki je za Kitajsko druga največja po številu prebivalcev.

Verska raznolikost
Indijska podcelina je bila zaradi možnosti, ki jih je ponujala reka Ind, poseljena že od zgodnjih dni. Čez Indijo so potekale trgovske poti, zato je območje dolga leta veljalo za kulturno in trgovsko izjemno razvito. V Indiji so se razvile štiri svetovne religije - budizem, hinduizem, jainizem in sikhizem, v prvem stoletju pa so prišli tudi krščanstvo, islam, zoroastrianizem in judovstvo, ki so prispevali k pestri množici in prepletanju različnih religij.

Gandijeva nenasilna nepokorščina
Ozemlje Indije si je v 18. stoletju prisvojila Vzhodnoindijska britanska družba, v sredini 19. stoletja pa je postala britanska kolonija. V 20. stoletju je Indijski narodni kongres sprožil splošno bitko za neodvisnost, Mahatma Gandi pa je milijone ljudi pozval k nenasilni državljanski nepokorščini. Uspelo je, 15. avgusta leta 1947 je Indija dosegla neodvisnost izpod britanske vladavine, a sočasno so nekatera ozemlja, na katerih je živelo večinoma muslimansko prebivalstvo, oblikovala samostojno državo Pakistan.

Po pridobitvi samostojnosti se je Indija spopadala z verskim nasiljem, bojem za odpravo kastnega sistema, terorizmom in regionalnimi separatističnimi uporniki, posebej v pokrajinah Džamu, Kašmir in Severovzhodna Indija. Spor s Kitajsko, ki je leta 1962 vodil v kitajsko-indijsko vojno, ostaja nerazrešen, predvsem pa ostaja vroča meja tista med Pakistanom in Indijo - državi sta bili v vojni kar štirikrat, v letih 1947, 1965, 1971 in 1999.

Smrtonosni teroristični napadi v indijski zgodovini niso nobena redkost, a do zdaj so bili napadi na tuje državljane zelo redki, tarče so bili predvsem indijski civilisti. V zadnjih letih pa naraščanje napetosti med večinskimi hindujskimi skupnostmi in manjšinskimi muslimani grozi tudi pregovorno in tradicionalno strpni indijski družbi.,

Ozemlje stresajo napadi
Spopadi med muslimani in hindujci so bili ves čas, v vsedržavne boje pa je napetost izbruhnila leta 1992, ko je 15.000 hindujskih skrajnežev uničilo mošejo v Ajodji, ki je bila zgrajena na mestu rojstnega kraja boga Rama.

V spopadih, ki so sledili, je umrlo okoli 2.000 ljudi. Leto pozneje so se muslimani za uničenje mošeje maščevali tako, da so v Mumbaju sprožili 13 bomb, ki so zahtevale 257 življenj, kar je bilo do takrat najhujši teroristični napad. Najbolj nemirna pokrajina ostaja Kašmir, ki je pod nadzorom Indije, a v njem živeči islamski skrajneži si s podporo Pakistana od leta 1947 prizadevajo za neodvisnost.

Anja Pavlič
anja.pavlic@rtvslo.si