Primer Sakineh Mohamadi-Aštiani "ne sme postati vprašanje človekovih pravic", je dejal predstavnik ministrstva v Teheranu. Aštianijeva, 43-letna mati dveh otrok, je bila obsojena na smrt zaradi prešuštvovanja in obtožena vpletenosti v možev umor, zaradi česar ji grozi smrt ali doživljenjski zapor.

Obsodba je izzvala kritiko, ki se ji je pridružil tudi predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. "Obtožujemo taka dejanja, ki jih ne opravičujejo nobena moralna ali verska pravila," je dejal. Brazilija je obsojenki ponudila azil, Vatikan pa je izrazil nestrinjanje z "brutalno" kaznijo.

"Zagovarjate osebo, ki ji sodijo za umor"
Teheransko zunanje ministrstvo zavrača skrbi Zahoda glede iranske pravice. "Na žalost zagovarjajo osebo, ki ji sodijo zaradi umora in prešuštva. Če je izpustitev vseh, ki so zagrešili umor, vprašanje človekovih pravic, potem bi morale vse evropske države izpustiti vse morilce iz svojih zaporov," je dejal tiskovni predstavnik ministrstva Ramin Mehmanparast.

Julija so se, po burnem odzivu svetovne javnosti, pojavile trditve, da so iranske oblasti začasno prestavile njeno kamenjanje. O njenem primeru zdaj odloča iransko vrhovno sodišče, še vedno pa ji grozi smrt z obešanjem ali doživljenjski zapor.

Eden izmed njenih sinov trdi, da so jo iranske oblasti obsodile na 99 udarcev, ker je časopis Times v Veliki Britaniji objavil njeno sliko, na kateri je brez naglavne rute. Times je nato objavil popravek, da na sliki ni ona, temveč neka druga Iranka.

Televizija predvajala (domnevno) priznanje
Odvetnik na smrt obsojene Iranke Mohamed Mostafai je julija pobegnil iz Irana v Evropo, ker se je po zaslišanju na policiji počutil ogroženega. Iranska televizija je nato avgusta predvajala priznanje ženske, ki naj bi bila Aštianjeva, da je sodelovala pri umoru moža. Skupina za človekove pravice Mednarodni odbor proti kamenjanju je predvajanje priznanja označil za "toksično propagando".