Njegova izjava je objavljena na spletni strani predsednikovega urada, sledila pa je srečanju iranskega voditelja s sirskim kolegom Bašarjem Al Asadom v Teheranu. V izjavi je citiran tudi Al Asad, ki je dejal, da ima Iran, tako kot vsaka država, pravico do bogatenja urana in jedrskih elektrarn.

Danes se je iztekel 14-dnevni rok, ki ga je 19. julija Zahod postavil Iranu, da se odloči, ali bo ustavil svoj jedrski program ali pa se bo moral spopasti z novimi sankcijami Združenih narodov.

Zahod namreč meni, da Iran bogati uran zato, da bi ga uporabil za izdelavo jedrske bombe, uradni Teheran pa to zanika in trdi, da bo obogateni uran uporabljal le kot gorivo za jedrske elektrarne.

Šest držav - Rusija, Kitajska, Velika Britanija, Francija, Nemčija in ZDA - je v zadnjem predlogu Iranu ponudilo gospodarske in trgovinske spodbude ter pomoč pri razvoju sodobnejše tehnologije in nakupu obogatenega urana v miroljubne namene, če bo opustil bogatenje urana. Iran je v odgovoru zavrnil možnost, da bi se odrekel pravici do jedrskega programa, za katerega trdi, da je izključno miroljubne narave, drugih podrobnosti pa ni navedel.

M. R.