Za njegovega glavnega protikandidata je veljal nekdanji govorec parlamenta in glavni jedrski pogajalec Ali Laridžani. Kandidaturo je svet varuhov zavrnil še nekdanjemu predsedniku Mahmudu Ahmadinedžadu in reformističnemu podpredsedniku Ešaku Džahangiriju. Zavrnjeni kandidati, ki so bili z odločitvijo sveta varuhov osebno seznanjeni, imajo do danes ob polnoči možnost, da se na zavrnitev pritožijo.

"Izključitev številnih kvalificiranih ljudi (resno) ogroža sodelovanje javnosti in pošteno konkurenco med političnimi težnjami, zlasti reformisti," se je odzval Džahangiri. Tudi Raisi, ki je ostal glavni favorit za zmago, očitno nasprotuje zavrnitvam, saj je po novici tvitnil, da "opravlja posvetovanja, kako bi bilo volilno prizorišče bolj konkurenčno in participativno".

Iransko notranje ministrstvo je sicer do izteka roka za prijavo sredi maja registriralo 592 kandidatov za predsedniške volitve, med njimi 40 žensk. Iranski mediji so po objavi tega seznama napovedovali, da bo glavna bitka za predsedniški stolček najverjetneje potekala med konservativnim Laridžanijem, trenutno svetovalcem ajatole Alija Hameneja, in ultrakonservativnim predsednikom vrhovnega sodišča Ebrahimom Raisijem, prav tako zaveznikom ajatole.

A medtem ko se je Raisi uvrstil na končni seznam sedmih kandidatov, Laridžanija ni na njem. Na njem tudi ni Ahmadinedžada, kar je bilo pričakovano, pa tudi ne Džahangirija, na katerega so svoje upe stavili reformisti, poroča državna tiskovna agencija Irna.

Na seznamu preostala sedmerica kandidatov

Kmalu po diskvalifikaciji je seznam skupno sedmih preostalih predsedniških kandidatov uradno objavilo iransko notranje ministrstvo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Na seznamu so poleg Raisija še nekdanji vodja Revolucionarne garde, generalmajor Mohsen Rezaj, ultrakonservativni nekdanji jedrski pogajalec Saed Džalili, guverner centralne banke Abdulnaser Hemati, reformistični nekdanji podpredsednik Mohsen Mehralizadeh ter ultrakonservativna poslanca Alireza Zakani in Amirhosein Gazizadeh-Hašemi. Odhajajoči zmerni predsednik Hasan Rohani po dveh mandatih ne sme več kandidirati.

Rohani in zmerni konservativci so krivdo za gospodarsko krizo Irana pripisovali ZDA in njihovim sankcijam. Ena njihovih glavnih prioritet je bila oživitev iranskega jedrskega sporazuma v zameno za umik sankcij. O tem se podpisnice trenutno pogajajo na Dunaju. Ultrakonservativni zavezniki ajatole Hameneja odgovornost pripisujejo vladi in nasprotujejo sporazumom z ZDA, saj da jim ne gre zaupati.