"Varnostni svet Združenih narodov je gladko zavrnil prozoren poskus ZDA, da izrabijo svoj mandat (...) Še ena zunanjepolitična neumnost Trumpove administracije," je na Twitterju zapisal Zarif. Z "mandatom" je imel minister v mislih dejstvo, da so ZDA ena od petih stalnih članic Varnostnega sveta in lahko dosežejo oziroma izsilijo sklic izrednega zasedanja, tudi če več drugih držav temu nasprotuje. Za zasedanje o Iranu so ZDA sicer komajda zbrale zadostno podporo članic tega organa.

Varnostni svet je v petek na zahtevo ZDA tako opravil izredno zasedanje o Iranu, kjer že približno deset dni potekajo protivladni protesti, a so druge stalne članice tega najpomembnejšega organa ZN-a opozarjale, da dogajanje v Iranu ne seže do ravni ogrožanja mednarodnega miru in varnosti.

Francoski veleposlanik pri ZN-u Francois Delattre je dejal, da mora biti mednarodna skupnost sicer pozorna in pozvati k spoštovanju svobode izražanja, a mora biti hkrati tudi previdna, da ne pride do "instrumentalizacije krize od zunaj" in poskusov "izkoriščanja te krize za osebno korist". S tem je namignil na izkoriščanje demonstracij kot argumenta proti jedrskemu sporazumu, ki ga je Teheran leta 2015 sklenil s svetovnimi silami in ki mu Trump nasprotuje. Ostale podpisnice sporazuma (Nemčija, Francija, Velika Britanija, Kitajska in Rusija) ga medtem še naprej odločno podpirajo in ga ocenjujejo kot uspešnega.

Rusija, Kitajska, Iran: Gre za vmešavanje ZDA
Namestnik ruskega zunanjega ministra Sergej Ribjakov je še pred zasedanjem sporočil, da gre za očitne poskuse ZDA, da kršijo iransko suverenost. "ZDA nadaljujejo politiko odkritega vpletanja v notranje zadeve drugih držav in to na predrzen in odkrit način, sklicujoč se na skrb za demokracijo in človekove pravice," je ocenil.

Rusija je na zasedanju opozorila, da bi morali, če zdaj razpravljajo o protestih v Iranu, leta 2014 razpravljati tudi o nemirih v Fergusonu, ko je belopolti policist ubil neoboroženega temnopoltega najstnika Michaela Browna, ali pa o zatrtju gibanja Okupirajmo Wall Street tri leta pred tem.

Tudi predstavnik Kitajske se je strinjal, da predstavlja petkovo zasedanje vmešavanje v notranje zadeve Irana, do zasedanja pa so bili kritični še Etiopija, Kuvajt in Švedska, je še poročala francoska tiskovna agencija AFP.

Iranski veleposlanik pri ZN-u Golamali Košru je medtem v pismu VS-ju ZN-a ponovil stališče Teherana, da se ZDA vpletajo v njihove notranje zadeve in pozval članice, naj obsodijo ameriške izjave. "Predsednik in podpredsednik ZDA s svojimi absurdnimi tviti podžigata Irance v moteča dejanja," je posvaril in dodal, da imajo "trdne dokaze", da so protesti "jasno usmerjani iz tujine". Zasedanje je označil za "farso" in "izgubo časa".

ZDA osamljene v stališču glede Irana
ZDA so bile v svojem stališču bolj ali manj osamljene, kljub temu pa je veleposlanica ZDA pri ZN-u Nikki Haley vztrajala, da bodo ZDA neomajno stale ob strani "pogumnih ljudi, ki so tako zelo siti zatiralske vlade, da so pripravljeni tvegati življenja na protestih". "Iranski režim je opozorjen in svet bo opazoval, kaj počne," je posvarila Teheran. Vztrajala je, da protestniki niso "lutke tujih sil", ampak "delujejo po svoji volji, v svojem imenu, za svojo prihodnost".

Ameriški predsednik Donald Trump je lani sicer sprejel odlok, s katerim je državljanom (tudi) Irana prepovedal vstop v ZDA. Odlok sicer ne velja za dvojne državljane, imetnike dovoljenj za delo in bivanje v ZDA ter tiste s potrjenim azilom.

Teheran: Protesti so se končali
V Iranu so se protivladni protesti po navedbah oblasti sicer končali, tudi po posredovanju revolucionarne garde. Sodeč po objavah na družbenih omrežjih pa to ni popolnoma res. Podobno kot v zadnjih dneh tudi danes na spletu krožijo posnetki manjših shodov proti vladi, ki pa jih večinoma ni mogoče neodvisno preveriti. Iranski mediji o njih ne poročajo.

Medtem se vrstijo množični shodi v podporo vladi. Že četrti dan zapored se je na ulicah zbralo na desettisoče ljudi, poroča Reuters. Državna televizija med drugim prikazuje množice v mestih Amol, Semnan in Šadegan, kako mahajo z iranskimi zastavami in vzklikajo "Smrt Ameriki", "Smrt Izraelu" in "Smrt Britaniji".

V protivladnih protestih je bilo aretiranih več kot tisoč ljudi. Precejšen del naj bi jih medtem že izpustili, drugi pa bodo morali pred sodnike. Med aretiranimi naj bi bilo tudi 90 štidentov. Kot je medijem povedal iranski opozicijski poslanec Mahmoud Sadeghi, mnogi od teh aretiranih sploh niso sodelovali pri protestih. Spet drugi poslanec, Farid Mousavi, je dejal, da gre za preventivni ukrep in bodo študenti kmalu izpuščeni. Vodstvo univerze v Teheranu je sporočilo, da bo ustanovilo posebno komisijo, ki bo spremljala usodo aretiranih študentov. Nemiri so zajeli več kot 80 mest po vsej državi, začeli pa so se kot protesti zaradi slabih ekonomskih razmer, brezposelnosti in revščine.

Kdo, če sploh kdo, naj bi stal za največjimi protivladnimi protesti po letu 2009, v katerih je umrlo 21 ljudi, ni popolnoma jasno. Podporniki predsednika Hasana Rohanija zanje krivijo konservativne sile oziroma šiitske klerike, ki naj bi jih razjezile gospodarske razmere, med drugim podražitve cen, konservativci pa to zanikajo in za proteste načeloma krivijo tujino z ZDA, Izraelom in Savdsko Arabijo na čelu.