Glas "za" bi pomenil dodaten znak zmanjševanja vpliva Cerkve v nekoč goreče katoliški državi, poroča Guardian.

Referendum poteka hkrati s predsedniškimi volitvami, na katerih se pričakuje, da bo aktualni predsednik Michael D. Higgins osvojil še drugi mandat.

Referendum o dekriminalizaciji bogokletstva prihaja po bolj polemičnem majskem referendumu, na katerem so Irci podprli odpravo prepovedi splava.

Na Irskem so osebo zadnjič sodno preganjali zaradi bogokletstva davnega leta 1855, zadnji podatki o višini kazni za ta prekršek segajo v zakon o obrekovanju iz leta 1961, ko je ta narekoval dve leti zapora in 500 funtov globe.
Ker člena v celotni zgodovini neodvisne irske države nikdar niso dejansko implementirali, mnogi menijo, da je popolnoma nepotreben, a še pred tremi leti je irska policija preiskovala izjave komika Stephena Frya, ki je na televiziji Boga označil za "muhastega", "zlobnega" in "popolnega manijaka". Preiskavo so pozneje opustili, potem ko so se odločili, da ni bilo dovolj ljudi ogorčenih.

Referendumsko vprašanje se bo glasilo, ali si želijo umakniti besedo "bogokletstvo" iz člena v ustavi iz leta 1937, ki navaja: "Objava ali izjava bogokletne, hujskaške ali nespodobne narave je prekršek, ki bo v skladu z zakonom kaznovan."

Prejšnji teden se je v anketi Irish Timesa 51 odstotkov vprašanih izreklo, da bodo glasovali za umik omenjenega člena, 19 odstotkov je umiku člena nasprotovalo, 25 odstotkov pa še ni bilo odločenih.

Cerkev: Zakon je zastarel
Na začetku meseca je Irska katoliška cerkev sporočila, da je člen o bogokletstvu "v večji meri zastarel" in da so se tovrstni zakoni uporabljali za "upravičevanje nasilja in zatiranja manjšin v drugih delih sveta". A kot so dodali, je treba priznavati in spoštovati pravico ljudi, da prakticirajo svojo veroizpoved, ne da bi jih za to napadali ali se jim posmehovali.

Z Irsko katoliško cerkvijo se strinja tudi anglikanska cerkev na Irskem: "Svoboda religije je osnovna človekova pravica, a taka je tudi svoboda govora (znotraj nekih meja)."

Poziv za glas za
Človekoljubna organizacija Amnesty in Irski svet za državljanske pravice (ICCL) sta ta teden v skupni izjavi pozvala Irce, da na referendumu glasujejo za.

"Svoboda govora je v srcu naše demokracije, vključevati pa mora tudi ves govor, ki se postavlja po robu ali celo zasmehuje ideje ali institucije. Kriminalizacija bogokletstva nima prostora v moderni demokraciji, kot je naša. Irci nočemo kazenskega pregona za tiste, ki podvomijo v oblast ali verski nauk," je dejal Liam Herrick, direktor ICCL-ja.

In čeprav so člen o bogokletstvu vpisali v ustavo pred več kot 80 leti, ko je imela Katoliška cerkev še ogromen vpliv v državi, so ga znova potrdili tudi v zakonu o obrekovanju iz leta 2009. Po tem zakonu je kazniva objava ali izjava, ki "hudo žali v zvezi s temami, ki so za ketero koli od religij svete, s tem pa povzroča ogorčenje med znatnim številom pripadnikov dotične religije".

Bogokletstvo so v Angliji in Walesu dekriminalizirali leta 2008, ostaja pa kaznivo dejanje v škotski in severnoirski ustavi. Sicer pa bogokletstvo daleč najresneje jemljejo v muslimanskih državah, kjer je zanj zagrožena zaporna ali celo smrtna kazen. Smrtno kazen za bogokletstvo izvajajo v Afganistanu, Iranu, Nigeriji, Pakistanu, Savdski Arabiji in Somaliji.