Konec 80. let je bila Irska, ki se je Evropski uniji priključila leta 1973, poznana predvsem po svojih neuspehih: brezposelnost je bila na nepredstavljivo visoki ravni, izobražena delovna sila je odhajala, spopadali so se z visokim javnim dolgom in splošnim neugodjem. Leta 1990 je irski BDP na prebivalca znašal 10.357 evrov, izvoz je znašal približno 18 milijard evrov, javni dolg pa je bil 96,4 odstotka BDP-ja. Irska se je spopadala še s 167.000 nezaposlenimi.

Irska je druga najbogatejša država EU-ja
Danes je slika povsem drugačna. Irska je druga najbogatejša država v Evropski uniji, takoj za Luksemburgom. Država, ki je bila na stotine let poznana le po izseljevanjih, tragičnih pevcih, lakoti, državljanskih vojnah in bombnih napadih severnoirske separatistične organizacije IRA, ima danes BDP na prebivalca višji kot Nemčija, Francija in Velika Britanija in 20 odstotkov nad evropskim povprečjem. Pot, ki je Irsko vodila od "reveža" Evrope do ene najbogatejših držav, je trajala dobro desetletje in je zgled vsem novim državam članicam Evropske unije.

Zgodba Irske je zgodba o uspehu, ki priča o Evropi danes: vse inovacije se dogajajo na periferiji, v tistih državah, ki so globalizacijo sprejele z odprtimi rokami - na Irskem, v Veliki Britaniji, v Skandinaviji in v vzhodni Evropi. Tiste države, ki so sledile francosko-nemškemu socialnemu modelu, pa se spopadajo z visoko brezposelnostjo in nizko gospodarsko rastjo.

"Keltski tiger" se je preobrazil v dobrem desetletju
Obdobje hitre gospodarske rasti na Irskem se je začelo v 90. letih prejšnjega stoletja in končalo leta 2001 oz. 2002. Irska je ime "keltski tiger" dobila prav zaradi nepričakovanega gospodarskega uspeha, saj so jo primerjali z "azijskimi tigri", Južno Korejo, Singapurjem, Hongkongom in Tajvanom, ki so podobno rast doživele v 80. in 90. letih prejšnjega stoletja.

Irska gospodarska rast je posledica strokovne in inovativne vladne politike, dobrega sodelovanja med vlado, industrijo, kmetijstvom, sindikati ter predstavniki lokalnih in regionalnih oblasti, dojemljivosti za mednarodno trgovino, neposrednih tujih naložb in dobre izrabe sredstev iz evropskega proračuna. Velik poudarek so dajali višjemu izobraževanju in tehnološkim inovacijam, delovna sila pa je bila mlada, dinamična in visoko izobražena.

Izobraženo prebivalstvo je ključ za uspeh
Strokovnjaki so si edini, da so glavni adut irske uspešne gospodarske rasti prav izobraženo prebivalstvo in večja vlaganja sredstev v srednje in visoko šolstvo. Drugi pomemben dejavnik irskega uspeha pa je bil njen "baby-boom", ki je na Irskem trajal skoraj 34 let in je večji od evropskega, predvsem srednjeevropskega povprečja. Irska je zmanjšala tudi davke na osebne dohodke, kot tradicionalna država izseljevanja pa je napovedala tudi uvedbo "zelenih" kart za priseljence.

Gospodarski razcvet Irske ni bil naključje, ampak rezultat dobro premišljenega vladnega programa, katerega temelj je bil konsenz med vsemi interesnimi skupinami v državi, in je dober zgled za nemalo evropskih držav.

B. T.