Borce naj bi z ladjami pod krinko pribežnikov prepeljali v pristanišča, kot je tisto na najjužnejšem italijanskem otoku Lampedusa, od tam pa naj bi silovito napadli jug Evrope.

"Libija ima dolgo obalo in gleda naravnost proti južnim križarskim državam, ki se jih da zlahka doseči celo z najpreprostejšim čolnom," piše v pismih IS-jevega propagandista s psevdonimom Abu Ibrahim Al Libim, ki velja za eno ključnih figur pri spletnem novačenju borcev za IS, še posebej za Libijo. Libim naj bi borce izjemno navdihoval, poleg tega pa je še zelo bran.

Po navedbah Charlieja Winterja, raziskovalca pri Quillamu, je Twitter že večkrat zaprl Libimove račune, pa si vsakič odpre novega in si v trenutku pridobi več tisoč sledilcev, kar naj bi bilo tipično za tesne sodelavce IS-ja.

Iz Libije ustvariti glavno oporišče IS-ja
Skrajneži načrtujejo preplaviti Libijo z borci iz Sirije in Iraka, s čimer bi ta severnoafriška država postala nekakšno njihovo glavno oporišče, s celo vojsko v stanju pripravljenosti za napad. "Z Alahovim pristankom bomo osvojili Rim," pravi Libim v posnetku obglavljenja 21 egiptovskih Koptov, ki je bilo povod za nedeljski napad Egipta na cilje IS-ja v Libiji. Egiptovski predsednik Abdel Fattah Al Sisi je danes, med obhodom obmejnega območja z Libijo, znova opozoril, da bo Egipt udaril nazaj ob vsakršni vojaški grožnji svoji varnosti. Sisija je pri tem spremljal obrambni minister Sedki Sobhi, skupaj pa sta preučevala možnosti, kako okrepiti zahodno mejo Egipta.

Libim Libijo opisuje kot deželo "izjemnega potenciala" za teroristično skupino, pri tem pa omenja še izjemen vojni plen, ki se nudi po strmoglavljenju Gadafija leta 2011 - na tone orožja, streliva in nafte.

Libim je v pismih naravnost fasciniran nad morjem nezakonitih pribežnikov, ki se trumoma zgrinjajo nad Italijo, kar predstavlja izjemen potencial za IS. "Če bi to že samo delno izkoristili in strateško razvili, bi južne Evropske države stisnil pravi pekel, mogoče pa je celo, da bi to pomenilo konec ladij za križarjenje, lahko bi denimo za cilj vzeli križarske ladje in tankerje," piše vodilni propagandist.

Varnost v Libiji na najnižji točki
Nova grožnja se je pojavila kmalu zatem, ko je Zahod pozval k ukrepanju glede varnostne težave Libije, države, ki je po padcu Gadafija v popolnem kaosu. Varnost je v Libiji trenutno na najnižji točki, za nadzor nad z nafto bogato državo pa se med seboj spopadajo najrazličnejše struje in skrajne skupine. Poleg tega pa je Libija s svojimi prostranimi puščavami in poroznimi mejami s podsaharsko Afriko že dolgo zelo prikladna vmesna vez za tihotapljenje ljudi v Evropo.

V Italiji se že čuti nervoza, potem ko so ta konec tedna v roku pičlih 24 ur rešili 2.164 nezakonitih pribežnikov. Ti se že tako spopadajo s hudimi težavami v svoji novi domovini, zdaj pa bi bili še pod dodatnim drobnogledom zaradi morebitnih terorističnih povezav. "Ti ljudje s čolnov, ki se na težko pot čez Sredozemlje napotijo zaradi priseljevanja ... v naslednjih tednih, če ne stopimo skupaj, bodo ob njih tudi čolni, polni teroristov," je opozoril tudi egiptovski veleposlanik v Londonu Nasser Kamel.

"Očitno tveganje"
Italija je sicer danes najostreje do zdaj posvarila pred nevarnostjo, da postane Libija trdnjava džihadistov IS-ja, kar bi bila grožnja evropski varnosti in stabilnosti sosednjih držav. Kot je v parlamentu v Rimu opozoril italijanski zunanji minister Paolo Gentiloni, obstaja "očitno tveganje", da pripadniki IS-ja v Libiji vzpostavijo zavezništvo z rivalskimi lokalnimi milicami ali kriminalnimi združbami, ki se med seboj bojujejo za moč in nadzor v državi. Položaj po njegovih besedah zahteva "maksimalno pozornost".

Posvaril je tudi, da se je situacija v Libiji v zadnjih tednih poslabšala in da se čas zanjo izteka. Prizadevanja mednarodne skupnosti, da se v tej vse bolj kaotični in propadajoči državi znova vzpostavi stabilnost, je treba pospešiti. Obenem je sicer zatrdil, da Italija verjame v politično in ne vojaško rešitev težav Libije.

"Soočamo se z državo z ogromnim ozemljem in propadlimi institucijami, kar ima potencialno hude posledice ne le za nas, ampak za stabilnost in vzdržnost tranzicijskega procesa v sosednjih afriških državah. Jasni moramo biti, da se je situacija poslabšala. Čas, ki ga imamo na razpolago, ni neomejen in grozi, da se bo kmalu iztekel."