Za ukinitev prepovedi je glasovalo 65 senatorjev, 31 jih je bilo proti. Predstavniški dom je zeleno luč za odpravo zakonodaje, po kateri lahko homoseksualci in lezbijke v ameriških oboroženih silah služijo le, če molčijo o svoji spolni usmerjenosti, dal pred dnevi. Obama podpira ukinitev prepovedi, po njegovem podpisu odprave prepovedi pa se bo po 17 letih končala politika "ne govori, ne sprašuj". Odprava bo začela veljati po 60-dnevnem obdobju, kar bo obrambnemu ministrstvu dalo dovolj časa, da razmisli o izvajanju nove politike.

Zgodovinski korak
Obama, ki se je za odpravo politike iz leta 1993 zavzemal že med predsedniško kampanjo in jo je postavil za enega izmed ciljev svojega predsedovanja, je glasovanje v senatu pozdravil. "Senat je naredil zgodovinski korak proti odpravi politike, ki škodi naši nacionalni varnosti in ruši ideale, ki jih branijo moški in ženske v uniformah in za katere tvegajo svoja življenja," je zapisal Obama in dodal, da "na tisoče patriotskim Američanom" ne bo treba zapuščati vojske "zato, ker so tudi homoseksualci".

Nasprotniki odprave prepovedi trdijo, da bo škodila morali vojakov v času vojne. Na začetku meseca je Pentagon v poročilu zapisal, da politika dopuščanja odkritega služenja homoseksualcev ne bi imela večjega vpliva na kohezijo ameriških sil, ki se borijo v Afganistanu in Iraku.

Odpustili več kot 13.000 ljudi
Politiko "ne sprašuj, ne govori" je leta 1993 kot kompromis sprejel tedanji predsednik ZDA Bill Clinton, ko je naletel na odločno nasprotovanje vojaškega vrha in republikancev predlogu za odpravo diskriminacije homoseksualcev. V skladu s to politiko v vojski nihče ne sme nikogar spraševati o spolni usmeritvi, odkritje homoseksualnosti pa vseeno pomeni izgubo službe. V skladu s prepovedjo je bilo odpuščenih več kot 13.000 članov vojske.