Strožji ukrepi bodo na avstrijskem Koroškem začeli velja 4. novembra, kjer bodo v nočne lokale in na prireditve, kjer se zbira več kot 500 ljudi in sedežni red ni določen, lahko vstopili le cepljeni proti covidu-19 ali preboleli. Poleg tega bo v vseh trgovinah in kulturnih ustanovah, kjer ne velja pravilo PCT, obvezna maska tipa FFP2, je še sklenila deželna vlada v Celovcu. Obenem bodo poostrili nadzor nad izvajanjem ukrepov.

Od 8. novembra pa bodo zaostreni ukrepi veljali tudi v deželi Zgornja Avstrija, že pred tem pa tudi v deželah Štajerska in Tirolska.

"Smo na prehodu v pandemijo nezaščitenih in necepljenih. Upam, da bodo ti ukrepi opozorilo vsem, ki oklevajo in ki jih je vse preveč," je dejal prejšnji teden novi avstrijski kancler Alexander Schallenberg.

V zadnjem tednu se je v Avstriji občutno zmanjšalo število na novo cepljenih, v četrtek pa so prvič od decembra lani v bolnišnicah na Koroškem potrdili več kot 300 okužb, prvič od pomladi pa je bilo v soboto v bolnišnicah več kot 100 bolnikov s koronavirusom, od tega 18 na intenzivni negi.

A. Merkel: Žalosti me, da dva ali tri milijone starejših od 60 let še vedno ni cepljenih

Odhajajoča kanclerka Angela Merkel je dejala, da je zelo zaskrbljena zaradi povečanja števila okužb z novim koronavirusom in hospitalizacij v Nemčiji ter posvarila pred lahkomiselnim ravnanjem ljudi med pandemijo. "Dejstvo, da na primer dva ali trije milijoni Nemcev, starejših od 60 let, še vedno ni cepljenih, me zelo žalosti, saj bi to lahko vplivalo tako nanje osebno kot na družbo kot celoto," je za časopis Frankfurter Allgemeine Zeitung dejala Merkel. "To bi moralo skrbeti vse nas," je še dodala.

Nemčija sicer ni uvedla obveznega cepljenja za nobeno skupino, kar Merklova še naprej podpira.

Na kritike, da je kot kanclerka brez otrok premalo razumela breme, ki ga je pandemija predstavljala za otroke, je odgovorila, da se je tega bremena ves čas zavedala. Poudarila je, da je družba od mladih in otrok med pandemijo veliko zahtevala.

• Italijanska sodišča dopuščajo suspenz necepljenih delavcev

S pandemijo covida-19 se je v svetu pojavila tudi razprava, kako ukrepati, če se zaposleni ne želijo cepiti, čeprav je to ponekod obvezno, ali nositi maske. V Italiji so podjetja iz teh razlogov že napotovala na prisilni (ne)plačan dopust in podajala odpovedi delovnega razmerja, sodišča pa so jim na prvi stopnji že pritrdila.

Kot ugotavlja Lan Wudler iz Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS), italijanska delovna sodišča na tem področju že vzpostavljajo sodno prakso.

Delodajalec tako lahko po mnenju več italijanskih sodišč zaposleno osebo, ki je zavrnila cepivo zoper covid-19, ali če so cepiva, ki jih je zavrnila, bistvena zahteva za opravljanje poklica, suspendira na podlagi presoje pristojnega zdravnika o njeni začasni nezmožnosti za delo.

Med konkretnimi primeri Wudler v publikaciji ZDS izpostavlja marčno odločitev delovnega sodišča v Bellunu, da zavrne pritožbo nekaj članov pomožnega zdravstvenega osebja v domu za starejše, ki so zavrnili cepljenje proti covidu-19 in jih je delodajalec zato poslal na prisilni plačani dopust.

Sodnik je v tej zadevi poudaril, da mora delodajalec poskrbeti za zdravje in varnost zaposlenih ter gostov in obiskovalcev. Odločitev delodajalca, ki medicinskim sestram ni mogel dodeliti druge naloge, je ocenil kot zakonito.

Sorodna novica ZDA odobrile izredno uporabo Pfizerjevega cepiva za otroke

Prav tako je delovno sodišče v Modeni zavrnilo pritožbo dveh fizioterapevtov, ki ju je delodajalec, dokler se ne bosta cepila, suspendiral brez nadaljnjega izplačila plače. Naslonilo se je namreč na uredbo, ki cepljenje določa kot bistveno zahtevo za opravljanje poklica. "Delodajalec lahko zaposleno osebo suspendira, ker je njeno opravljanje dela tudi morebitni vir škode in odgovornosti zanjo," je povzel Wudler.

Potem ko je zdravnik navedel, da je delavka zaradi zavrnitve cepljenja nezmožna za stik z drugimi ljudmi, zaradi česar ji je delodajalec začasno prepovedal opravljanje dela, je njen suspenz brez nadaljnjega izplačila plač potrdilo tudi delovno sodišče v Rimu.

Podobno sta ob suspenzih odločili delovni sodišči v Bergamu in Ivrei, je pojasnil predstavnik ZDS-ja. Delovno sodišče v Ivrei je denimo poudarilo, da svoboščine zaposlene osebe niso kršene, ker interes skupnosti prevlada nad interesom posameznika.

Sorodna novica Ameriške obveščevalne službe: Izvor covida-19 verjetno ne bo nikoli pojasnjen

"Predvsem pa ima posamezni delavec še vedno možnost, da zavrne cepljenje, s povezanimi posledicami za opravljanje dela, v primeru zavrnitve pa ga mora delodajalec v skladu z italijansko zakonodajo prerazporediti na delovno mesto brez tveganja, če je na voljo. Gre torej za vprašanje pravičnega ravnovesja med različnimi zadevnimi pravicami in interesi," je pojasnil Wudler.

Te odločitve sodišč po njegovih besedah predstavljajo zelo pomembne mejnike v zakonodaji o varnosti in zdravju pri delu, ki potrjujejo, da zdravje zaposlenih ne more biti ogroženo z nadaljnjo zaposlitvijo delavca, ki se ni želel cepiti.

Wudler je navedel še primer z delovnega sodišča v Trentu, ki je odločilo, da je zakonito odpustiti zaposleno osebo, ki večkrat zavrne uporabo zaščitne maske na delovnem mestu. Sodišče je namreč ocenilo, da je prekinitev delovnega razmerja, če je zaposlena oseba pred splošni javni interes postavila svoje prepričanje, ki ga znanstvena skupnost ne podpira oz. ga celo zavrača, saj predpisuje uporabo maske na delovnem mestu, upravičena.

Šlo je sicer za vzgojiteljico v vrtcu, ki je svoje ravnanje utemeljila kot ugovor vesti, poudarila je še domnevne težave z dihanjem, ki pa jih ni podprla z zdravniškim potrdilom.

Wudler odločitev sodišč, ki so pritrdila zaposlenim, ni navedel.

• Zajezitveni ukrep v Rusiji: teden dni plačanih počitnic

V Rusiji so začeli veljati novi ukrepi za zajezitev epidemije, med katerimi je tudi teden dni plačanih počitnic. V državi poročajo o najvišjem številu dnevnih okužb od začetke pandemije, saj so potrdili kar 40.351 okuženih.

Ruski predsednik Vladimir Putin je prejšnji teden odredil podaljšane praznike od današnje sobote pa do naslednje nedelje, da bi tako morda le zaustavili širjenje virusa. V Moskvi so se ti "prazniki" začeli že v četrtek, kjer so ustavili tudi vse nenujne storitve.

To je za zdaj najresnejši ukrep v Rusiji, kjer so imeli splošno ustavitev javnega življenja le v prvem valu pandemije marca lani, nato pa so vse upe položili v cepljenje, zlasti z domačimi cepivi. A ti upi se niso izpolnili, saj je glede na uradne podatke polno cepljenih le 32,5 odstotka prebivalstva.

Težava pa se zdaj s počitnicami kaže tudi v tem, da Rusi ne bodo ostali doma, ampak bodo ta teden izkoristili za potovanja. To naj bi jih načrtovala kar tretjina, kažejo ankete. Epidemiologi v državi so že izrazili zaskrbljenost zaradi tega, so priznali tudi v Kremlju in hkrati pozvali ljudi, naj vendarle ostanejo doma.

• Hrvaška: 30 mrtvih in več kot 4500 potrjenih okužb

O visokem številu novih okužb poročajo tudi s Hrvaškega, kjer so v zadnjem dnevu potrdili 4547 novih okužb, skupno število aktivno okuženih je tako 25.153.

V bolnišnici je 1330 obolelih s covidno boleznijo, 30 pa jih je umrlo. Po nepotrjenih podatkih hrvaškega portala Index.hr, je med umrlimi 24 necepljenih.