Gre za prvo veliko spremembo italijanske ustave od njenega sprejetja leta 1948, po besedah italijanskega premierja Silvia Berlusconija pa bodo s tem izboljšali okoren sistem vladanja. Reformo je podprlo 170 senatorjev, proti jih je bilo 132, trije pa so se vzdržali glasovanja.

O spremembah referendum
Opozicija je ostro nasprotovala predlogu sprememb, saj naj bi te predstavljale grožnjo nacionalni enotnosti, obljublja pa tudi razpis referenduma. Tudi če bo opoziciji uspelo razpisati referendum, zakon ne bo prišel v veljavo pred parlamentarnimi volitvami, ki so predvidene za aprila naslednje leto. Voditelji opozicije so glasovanje označili kot tragičen dan za Italijo.

Regije bolj samostojne
20 italijanskih regij bo s spremembo ustave pridobilo avtonomijo pri odločanju na področju izobraževanja, zdravstva in krajevne uprave. Opozicija s tem ni zadovoljna, ker naj bi tako dobili 20 različnih zdravstvenih sistemov, Italijani pa ne bodo imeli več enakih pravic in storitev. Velik strošek naj bi bila tudi večja birokracija v regijah, zaradi novega načina upravljanja.

Večja moč premierja
Senat se bo preoblikoval v zvezno, bolj kot nacionalno, zakonodajno telo in se tako posvetil regionalnim vprašanjem. Premier bo imel več moči in bo lahko sam imenoval ali odstavljal ministre, po svoji volji pa bo lahko razpustil tudi parlament. S tem naj bi preprečili stalno prakso italijanskih strank, ko na polovici svojih mandatov zamenjajo strani in tako pomagajo pri odstopu premierja.

Vlade manj kot leto dni
Italijansko ustavo so sprejeli po drugi svetovni vojni, oblikovana pa je bila, tako da so preprečili pojav novega diktatorja, kot je bil Benito Mussolini. Nadzorni mehanizmi, zapisani v ustavi, pa so vsem italijanskim premierjem oteževali vladanje, povojne vlade so v povprečju preživele manj kot leto dni. Premier, ki mu je v povojni zgodovini uspelo najdlje ostati na čelu vlade, je prav Silvio Berlusconi.