Kriv je zlorabe položaja, vojnega dobičkarstva in prejetja podkupnine v aferah Hypo in Ina-Mol.

Zagrebško sodišče je Sanaderja, ki je sodbo poslušal v sodni dvorani, zaradi vojnega dobičkarstva in prejema pol milijona evrov nezakonite provizije pri sklenitvi pogodbe z avstrijsko banko Hypo Alpe Adria o posojilu za hrvaško zunanje ministrstvo sredi 90. let prejšnjega stoletja obsodilo na zaporno kazen treh let in šestih mesecev. Sanader je bil takrat pomočnik zunanjega ministra.

Sdonik Ivan Turudić je pojasnil, da so med sojenjem nedvoumno potrdili, da je Sanader prejel provizijo v štirih obrokih ne glede na njegove trditve, da naj bi denar prevzel pokojni Evgen Laxa. Sodišče je na podlagi mnenja grafologov ugotovilo, da so bili Laxovi podpisi na izplačilih ponarejeni in da so denar za Sanaderja dvignile štiri različne osebe. Ni pa jasno, kako je denar prispel do Sanaderja.

Sodnik je poudaril, da ni bilo zakonske potrebe, da bi spremenili delničarske pogodbe med hrvaško vlado in Molom, ker nobena izmed lastnic ni imela več kot polovice delnic. Dejstvo, da ima Mol v lasti 47 odstotkov Ine, hrvaška vlada pa 44 odstotkov, ne pomeni, da zaposleni v Molu odločajo o poslovanju Ine, je izpostavil.

Kot je dodal Turudić, vladna komisija za pogajanja z Molom dejansko ni imela nobenega vpliva, ker je Sanader že odločil, kakšen bo izid pogajanj. Z njihovih srečanj ni bilo nobenih zapisnikov, kot jih ni bilo s sej predsedstva HDZ-ja, ki je tudi obravnavalo usodo Ine. Turudić je dejal, da obstaja zgolj zapisnik z vladne seje o pogodbi z Molom.

Ključna sprememba pogodbe je določala novo upravljavsko strukturo v Ini, v kateri so ključne položaje dobili madžarski direktorji, Ina pa je postala podružnica madžarske družbe, čeprav dejansko posluje samostojno.

"Vi ste hoteli takšen scenarij, bili ste sooblikovalec in ste storili vse, da se tudi uresniči," je sodnik dejal Sanaderju, ki je mirno, s prekrižanimi rokami, poslušal razlago. Kot je poudaril sodnik, je nedvoumno ugotovljeno, da se je Sanader dogovoril za podkupnino s predsednikom uprave Mola Zsoltom Hernadijem.

Iz sodne dvorane v pripor
Turudić mu je nato izrekel enotno kazen: deset let zapora. Poleg tega mora vrniti denar, ki ga je nezakonito pridobil. V državni proračun mora tako v 15 dneh vrniti 3,5 milijona kun (pol milijona evrov), poleg tega pa pokriti tudi 37.000 kun (4.900 evrov) sodnih stroškov. Ker je zaporna kazen višja od petih let, mora še danes v pripor v Remetincu, kjer bo ostal do pravnomočnosti razsodbe.

Glavna priča tožilstva Robert Ježić bo moral v državni proračun vrniti pet milijonov evrov, ki jih je nakazal Mol za Sanaderja na račun Ježićevega švicarskega podjetja Xenoplast. Za drugo polovico podkupnine ni bilo dokazov, da je bila nakazana na račun Sanaderjevega brata Flavia, je dejal sodnik.

Zanika vso krivdo
Tožilstvo je za Sanaderja, ki vztrajno zavrača vse obtožbe, zahtevalo 15 let zapora, njegova obramba pa je predlagala oprostitev. Sodba še ni pravnomočna, zato se bo nanjo mogoče pritožiti.

Izrek sodbe je zbudil veliko pozornost javnosti, tako hrvaške kot tuje. Po poročanju hrvaških medijev je bilo v Zagrebu več kot 200 novinarjev in fotografov, tudi iz največjih medijskih hiš, kot sta BBC in Reuters.

Aretirali so ga v Avstriji
Združena obtožnica za oba primera korpucije je sledila nekaj mesecev po tem, ko je Avstrija izročila Sanaderja Hrvaški. Nekdanji premier je pobegnil iz Hrvaške 9. decembra 2010, ko je tožilstvo zahtevalo, naj mu sabor odvzame poslansko imuniteto. Naslednji dan so ga prijeli v Avstriji, sredi julija lani pa so ga izročili na Hrvaško.

V zaporu v Avstriji in na Hrvaškem je Sanader preživel skupno dobro leto dni. Iz zapora v Zagrebu so ga pogojno izpustili 16. decembra lani ob za Hrvaško rekordni varščini 1,6 milijona evrov.

Proti Sanaderju je bilo skupaj vloženih pet obtožnic zaradi korupcije ter zlorabe položaja in pooblastil. Proti njemu poteka še nekaj preiskav zaradi suma podobnih kaznivih dejanj.