Želja po prestižni alpinistični lovoriki - prvi zimski osvojitvi še zadnjega pozimi neosvojenega osemtisočaka – je povzročila dramatičen zaplet v poljski odpravi, ki se je konec lanskega leta odpravila v Pakistan, da bi postavila piko na bogati poljski tradiciji zimskega himalajizma.

V odpravo za osvajanje dragulja Karakoruma so poljski alpinisti povabili tudi Urubka, izjemno izkušenega ruskega plezalca s poljskim potnim listom, ki se lahko pohvali z vsemi 14 osvojenimi osemtisočaki, od tega se je na dva, Makalu in Gašebrum II, prvi povzpel tudi pozimi.

V odpravi pod vodstvom legendarnega poljskega alpinista Krzysztofa Wielickega je bil Urubko eden od ključnih mož, za katerega se je skupaj z Adamom Bieleckim ves čas pričakovalo, da bosta zaradi najboljše pripravljenosti prva izbira za par, ki bo iz zadnjega tabora napadel vrh.

44-letni Urubko in 34-letni Bielecki sta že med odpravo opravila izjemen podvig, ko so ju konec januarja skupaj še z dvema poljskima alpinistoma s helikopterjem prepeljali do 180 kilometrov oddaljenega vznožja Nanga Parbata. Tam sta sredi noči preplezala več kot tisoč metrov višinske razlike in rešila francosko plezalko Elisabeth Revol, medtem ko njenemu poljskemu kolegu Tomazsu Mackiewicu, ki je bil še več kot tisoč metrov višje, niso mogli pomagati.

Zapravljen čas na Česnovi smeri
Po vrnitvi z reševalne avanture so s kolegi nadaljevali napad na K2 po Česnovi oziroma Baskovski smeri, a se je plezanje zaradi krušenja kamenja izkazalo za težavnejše, kot so najprej mislili. Pri tem se je nesrečno poškodoval Rafal Fronia, ki se je moral zaradi zlomljene roke vrniti v domovino. Neprijetno izkušnjo je imel tudi Bielecki, ki se lahko čeladi zahvali, da jo je po padajočem kamnu odnesel samo z razbitim nosom, ki so mu ga nato zašili v baznem taboru.

Adam Bielecki po nesreči v Česnovi smeri.

Krajšo in strmejšo Česnovo smer so člani odprave zamenjali za Ambruzzijevo, s katero se srečata na predelu Rame nekje na 8000 metrih višine. Gre za daljšo smer, toda bolje zaščiteno pred padajočim kamenjem, ki so jo že od začetka predvidevali kot drugo možno smer za vzpon na vrh. Večina članov odprave jo je spoznala že lani poleti na ogledni odpravi, po njej pa je skupaj s Česnovo smerjo opravljenih tudi večji del vzponov na K2.

Sprememba smeri je malce zamaknila približevanje vrhu, saj je bilo treba iz Česnove smeri odstraniti vse vrvi, šotore, kline in drugo opremo, ki so jih potrebovali za plezanje po Ambruzzijevi smeri.

Kot se je izvedelo, je sprememba načrta ujezila Urubka, za katerega se je pozneje izkazalo, da ga še bolj kot druge priganja čas, saj še ni opustil prepričanja, da se zanj zima v Karakorumu konča konec februarja, čeprav je novembra lani v pogovorih z novinarji dejal, da se bo podredil skupnemu cilju odprave, ki je napad na vrh načrtovala na začetku marca, ko naj bi nastopile tudi ugodnejše vremenske razmere.

V nekaterih krogih zimskega alpinizma namreč velja prepričanje, da meteorološka zima traja od 1. decembra do 28. februarja, ko je zadnji dan, da se vzpon prizna za zimski, vendar večina alpinistov vseeno priznava za konec zime 21. marec, ko se konča koledarska zima.

Želja po vrhu močnejša od skupinskega duha
Čeprav so po Ambruzzijevi smeri nato lepo napredovali in sta se z Bieleckim povzpela do 7400 metrov, tretji tabor pa postavila 200 metrov nižje in tam tudi prespala, pa je nezadovoljstvo v Urubku očitno naraščalo, saj se mu je zdelo, da napredujejo prepočasi, zato je tudi kritiziral kolege.

Člani odprave želijo vrh osvojiti brez uporabe dodatnega kisika, kar zahteva drugačen pristop, pri katerem Wielecki vse stavi na dobro aklimatizacijo, ki zahteva postopno "obleganje" gore s postavljanjem in povezovanjem vmesnih taborov, ki omogočajo plezalcem, da se za kratek čas ogrejejo, spočijejo in nekaj prigriznejo, preden se odpravijo naprej proti vrhu.

Trije pari alpinistov so skupaj s pakistanskimi alpinisti postavljali tabore in fiksirali vrvi, da bi nato ob prvi vremenski priložnosti napadli iz četrtega tabora, ki so ga načrtovali na 7600 metrih. Urubko se očitno takrat ni strinjal z odločitvijo Wileckega, da ju z Bieleckim, potem ko sta pred tednom dni vzpostavila tretji tabor, pošlje nazaj v bazni tabor.

V soboto, 24. februarja, se je Urubko po zajtrku, ne da bi koga obvestil ali prosil za dovoljenje, sam in brez radijske zveze odpravil proti vrhu. Še pred tem je v petek zvečer prepričeval Bieleckega, naj se mu pridruži, vendar je drugi najmočnejši član odprave zavrnil ponudbo in mu odvrnil, da je bolje počivati in počakati na primerno vreme. "Imel je burno razpravo z vodjo odprave in nato se je brez besed odpravil proti vrhu," je za AFP povedal pakistanski nosač, ki je del odprave.

Takrat je Wielicki v telefonskem pogovoru za National Geographic dejal, da je Urubkovo dejanje zelo sebično. "Denis meni, da gre samo zanj, a ni tako. Vse nas je ogrozil. Če se mu kaj zalomi, mu bomo seveda pomagali," je bil jezen poljski alpinistični veteran.

Do njegovega poskusa so bili kritični tudi drugi, ki so mu vseeno želeli uspešen podvig, a opozarjali na izjemno tvegano in nevarno potezo. "Tak poskus je popolnoma samomorilski in nevaren," je za AFP dejal pakistanski plezalec in njegov prijatelj Mirza Ali, ki se mu zdi Urubkovo dejanje neprimerno njegovemu statusu izjemnega profesionalca.

"Besen, če ne bi poskusil"
Na poti je Urubko v prvem taboru srečal poljska kolega, a zavrnil pogovor z Wielickim po radijski zvezi in nadaljeval pot. Wielicki je vseeno naročil pakistanskim alpinistom, naj v drugi tabor prinesejo jeklenke s kisikom, in članom svoje odprave naročil pripravo na morebitno pomoč kolegu.

Urubko je v ponedeljek uvidel, da se ne more prebiti do vrha, in je zato sestopil. Po vrnitvi v bazni tabor so v izjavi za javnost sporočili, da se je v skladu s svojim prepričanjem glede konca zime odločil zapustiti odpravo, s čimer so se drugi strinjali, saj niso več videli možnosti za sodelovanje po njegovem samovoljnem poskusu.

V kratkem pogovoru za poljski kanal TVN24 je Urubko dejal, da je videl priložnost, da nekaj stori in ne da samo čaka v baznem taboru. “Poskušal sem osvojiti vrh in s tem sem zadovoljen. Brez tega bi bil besen,” je dejal in pojasnil, da so mu težke in nevarne vremenske razmere preprečile uspešen naskok, zato je bila vrnitev edina prava odločitev.

Sam ne obžaluje svojih dejanj, saj pravi, da drugi niso nobeni angeli. Čudil se je, zakaj mu je Wielecki, potem ko mu je dovolil povzpeti se do tretjega tabora, ukazal vrniti se v bazni tabor.

Poljski veteran je po razhodu povedal, da jim je Urubko povzročil skrbi, ker se je sam odločil za tako nevarno početje, po srečni vrnitvi pa so si oddahnili. Vseeno je že takoj vedel, da mu bo moral pokazati vrata, saj je po njegovih besedah prekršil preveč pravil, pričakoval pa je, da se bo za odhod odločil tudi sam, kar se jepotem tudi zgodilo.

Videoposnetek Denisa Urubka med plezanjem z Adamom Bieleckim po Dimniku in Črni piramidi v Ambruzzijevi smeri.

Žrtvovanje prijateljstva za "trapasto" idejo
In kaj Wielecki meni glede ideje o koncu zime? Ne vem, kje je prišel do te trapaste ideje, da se zima konča 28. ali 29. februarja. Kot pravi, so to samo številke, ki nimajo zveze s koledarjem, po katerem na severni polobli zima traja od 21. decembra do 21. marca. Ne razume tudi, zakaj se je odločil za tako samovoljen podvig, saj je že od začetka vedel, da je vse usmerjeno v napad vrha v prvi polovici marca.

V pogovoru za poljsko televizijo TVP INFO je dejal, da se mu zdi neverjetno, da je za dosego svojega cilja žrtvoval njun prijateljski odnos, ki traja že več let.

Priznana alpinista Simone Moro in Cory Richards, ki sta se z Urubkom 2. februarja 2011 prva pozimi povzpela na 8035 metrov visoki 13. najvišji vrh na svetu, Gašebrum II, svojemu kolegu priznavata njegove sposobnosti in ga uvrščata med najboljše alpiniste na svetu.

Moro, ki je z Urubkom plezal več kot desetletje, a se nato z njim razšel, je decembra lani pred odhodom poljske odprave v Pakistan v pogovoru za portal Phytom.com za nekdanjega soplezalca dejal, da ima sovjetsko miselnost, kar je treba upoštevati, ko se z njim podaš na odpravo, vendar je izredno močen in neustrašen. Čeprav je z njim opravil nekaj uspešnih vzponov, meni, da je kljub njegovi kakovosti z njim treba ravnati previdno, da ne naredi kakšne neumne ali nevarne napake.

Richards je bil malce bolj prizanesljiv do Urubka, ki ga je označil za svojeglavega, a z močno voljo in prepričanjem o svojem prav, kar ga uvršča med daleč najboljše osvajalce osemtisočakov.

Moro je že takrat dejal, da bo moral Wielicki pokazati odločno vodenje, še posebej v odnosu do Urubka. Italijanskemu alpinistu se je zdelo tudi nespoštljivo, da je pred odpravo dejal, da Broad Peak in Gašebrum I še nista bila osvojena pozimi, saj so se Poljaki na vrhova povzpeli v prvih dnevih marca.

"To je tako nespoštljivo do tistih, ki so mu dali poljsko državljanstvo, ki so ga povabili in plačali njegovo sodelovanje v zimski odpravi na K2," je bil Moro kritičen do nekdanjega soplezalca.

V novembrskem pogovoru za Phytom.com je Urubko namreč dregnil v žerjavico, ko je znova dejal, da je prava zima od 1. decembra do 28. ali 29. februarja, vendar hkrati zagotovil, da pri tokratni odpravi njegovo mnenje ne šteje, saj bo podrejen nalogi, pri čemer si resnično želi osvojiti vrh. "Po odpravi bomo z Wielickim videli, kaj smo opravili," je bil takrat še optimističen Urubko, ki se je moral zdaj neslavno posloviti od misije.

Člani poljske odprave so se medtem že sprijaznili z nepredvidenim slovesom svojeglavega kolega, a svoje moči že usmerjajo naprej in potrpežljivo čakajo na pravi trenutek, ki bi lahko glede na vremensko napoved nastopil prihodnji teden. Wielicki tako pričakuje, da jim bo vreme naklonjeno med 3. in 6. marcem, ko bodo tudi oni popolnoma pripravljeni za napad na vrh.

Posnetek Rafala Fronie med približevanjem snežnega plazu, ko si je zlomil roko.

Vzpon Denisa Urubka in Janusza Golaba po Česnovi oziroma Baskovski smeri, preden so se člani odprave preusmerili na Ambruzzijevo smer.