Pokrajina Kasai je nekoč veljala za eno najbolj mirnih in razvijajočih se v DR Kongu, vendar je leta 2016 tam izbruhnil nasilni upor proti kongovski vladi. Decembra lani so Združeni narodi krizo v DR Kongu označili z največjo stopnjo resnosti – tako kot v Jemnu, Siriji in Iraku, poroča BBC.

Milijon ljudi je po izbruhu nasilja prebegnilo z območja, zaradi katastrofalnih razmer pa je kar 770.000 otrok nedohranjenih, med njimi 400.000 grozi smrt. Unicef je zato pozval k zbiranju 88 milijonom dolarjev za pomoč tamkajšnjim otrokom.

"Ne trdimo, da so otroci v Kasaiu izpostavljeni tveganju umiranja zaradi nedodhranjenosti. Trdimo, da otroci že umirajo, umirajo v tišini, umirajo v grmovju," je po vrnitvi iz obiska Kasaia dejal tiskovni predstavnik Unicefa Cristophe Boulierac. Več sto tisoč otrok je zaradi nasilja več mesecev preživelo brez dostopa do vode, zdravstva in izobrazbe. Zdaj se je dostop do osnovnih dobrin izboljšal, Boulierac poziva vlado in človekoljubne skupine, naj pomagajo umirajočim otrokom.

Grozodejstva nad otroki
Unicef ocenjuje, da v Kasaiu 3,8 milijona ljudi potrebuje humanitarno pomoč, med njimi je 2,3 milijona otrok. Pogovori z otroki so razkrili mnoge grozljive podrobnosti – več tisoč otrok so v času nasilja rekrutirali v paravojaške milice. Nekateri so morali med obredi uvajanja piti denimo alkoholne zvarke s človeškim mesom ali kostmi, da bi pridobili "supermoči", poroča Guardian.

17-letna Sankisha, njene starše so med poskusom pobega ubile milice, je preživela, ker je njo in sestro neki moški oskrboval s hrano, v zameno pa zahteval spolne odnose. Sankisha je noseča in upa, da bo povila hčerko.

Zaradi nedohranjenosti so otroci v Kasaiu bolj izpostavljeni boleznim. Izbruh ošpic, s katerimi se je od januarja lani okužilo najmanj 9.219 otrok, je zahteval 42 življenj.

Med nasiljem v regiji so sicer izropali, zažgali ali uničili 200 zdravstvenih centrov in 100 šol. Nadaljnjih 300 šol so uporabljali za vojaške namene. Unicef ocenjuje, da zaradi nasilja 440.000 otrok ni moglo dokončati šolskega leta 2016/2017.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je medtem na območju celotnega DR Konga med 4. aprilom in 9. majem naštela 32 osumljenih ali potrjenih primerov obolelih z ebolo. Najmanj 17 ljudi je umrlo.

WHO v državo pošilja strokovnjake za ebolo
WHO se je zato začel pripravljati na "najhujši možni razplet" novega izbruha virusa v tej državi, je v Ženevi povedal predstavnik organizacije Peter Salama. V državo so napotili več kot 50 izvedencev, ki bodo sodelovali s tamkajšnjimi strokovnjaki, poroča Seku Conde za Televizijo Slovenija.

Ministrstvo DR Kongo za zdravje je potrdilo le dva primera obolelih za ebolo, in sicer v severozahodni provinci Equateur. Obolela se trenutno zdravita v bolnišnici. Ministrstvo za 11 primerov bolnikov še ni potrdilo diagnoze z virusno hemoragično vročico, ki so jih zaznali v osrednjem delu države. Vročico lahko poleg virusa ebole povzročita tudi virusa denge in mrzlice lasse.

Minister za zdravje DR Kongo Oly Ilunga Kalenga je stanje označil za alarmantno in sporočil, da so med obolelimi tudi trije zdravstveni delavci. Najnovejši izbruh ebole je po njegovih besedah "očitna zdravstvena kriza mednarodnega pomena".

Prvi primer okužbe leta 1976
Demokratična republika Kongo je prvi primer okužbe z ebolo zaznala leta 1976. Od takrat je državo prizadelo devet izbruhov tega smrtonosnega virusa, nazadnje leta 2014, ko je umrlo 49 ljudi. Bolezen je sicer dobila ime po istoimenski reki, znani tudi pod imenom Legbala, na severu države.