Primer Kohver je sprožil diplomatski spor med Estonijo in EU-jem na eni strani in Rusijo na drugi. V Talinu so namreč trdili, da so obmejnega policista Kohverja ruski varnostni organi s pomočjo dimne granate prijeli na estonskem ozemlju. Nasprotno pa so v Moskvi vztrajali, da so Kohverja 5. septembra lani prijeli na ruski strani meje, ko je, opremljen z orožjem in posebno napravo, opravljal vohunsko nalogo. Sodišče v ruskem mestu Pskov, približno 20 kilometrov oddaljenem od meje z Estonijo, ga je prejšnji mesec obsodilo na 15 let zapora in denarno kazen. Visoka zunanjepolitična predstavnica EU-ja, Federica Mogherini, je prijetje in sojenje Kohverju obsodila, češ da gre za kršitev mednarodnega prava in pravice do poštenega sojenja.

Alekseja Dresna, nekdanjega častnika v estonski varnostni službi, so prijeli leta 2012 skupaj z njegovo ženo, češ da sta po osamosvojitvi Estonije leta 1991 vrsto let Rusom izročala tajne dokumente. Dresna so zaprli, njegova žena pa je dobila pogojno kazen.

Izmenjava vohunov na mostu čez reko Piusa, ki loči rusko regijo Pskov od estonskega okrožja Polva, je bila izvedena po dolgotrajnih pogajanjih. Kohver se je na današnji tiskovni konferenci zahvalil oblastem, da so mu omogočile vrnitev v domovino, je poročal BBC.

Odnosi med Rusijo in baltskimi sosedami so se še posebej zaostrili po začetku ukrajinske krize, čeprav so bili resno načeti že po priključitvi baltskih držav evroatlantskim integracijam.