"Naš načrt je podvojiti prebivalstvo na Golanski planoti," je ob predstavitvi načrta na Golanski planoti dejal izraelski premier Naftali Benet in napovedal, da bodo za izboljšavo domovanj, transporta, turizma in zdravstvenih zmogljivosti namenili milijardo šeklov (280 milijonov evrov).

Na Golanski planoti živi več kot 50.000 prebivalcev, od tega je nekaj več kot polovica Izraelcev judovske veroizpovedi, ostala polovica pa so pripadniki verske skupnosti Druzov in manjša skupnost Alavitov.

Območje, dolgo približno 60 kilometrov in široko približno 25 kilometrov, je Izrael zasedel v vojni leta 1967, leta 1981 pa si ga je priključil, česar večina mednarodne skupnosti ni priznala. V skladu z mednarodnim pravom so tudi ozemlja, ki jih je zasedel Izrael, sirska.

Ameriška politika ključna za odločitev Izraela

Marca 2019 je tedanji ameriški predsednik Donald Trump Golansko planoto priznal kot izraelsko, kar je mednarodna skupnost takrat obsodila. Čeprav je administracija pod novim predsednikom ZDA Joejem Bidnom sporočila, da glede te poteze obstaja več pravnih vprašanj, tega niso spremenili.

"Samoumevno je, da je Golanska planota izraelska," je zatrdil Bennett, za katerega je ključno dejstvo, da Biden ni spremenil politike Trumpa, zaradi česar se je Izrael, kot je priznal premier, tudi odločil za nove načrte na Golanski planoti.

Načrt predvideva gradnjo dveh novih sosesk v mestu Katzrin in dveh novih samostojnih naselij Asif ter Matar.

Izrael ima z Golansko planoto še druge načrte, saj je Bennett prepričan, da bi moralo območje postati tehnološka prestolnica za obnovljive vire energije.

"Po okoli desetih letih grozljive državljanske vojne v Siriji se vsak razumen človek na tem svetu zaveda, da je bolje imeti izraelsko planoto, ki je mirna, cvetoča in zelena kot pa nasprotno," je dejal Bennett.

Izrael vseskozi vztraja, da mora imeti nadzor nad Golansko planoto zaradi zaščite pred Iranom in njegovimi zavezniki v Siriji.