Za pridobitev svetniškega sija je nujno potrebna potrditev dveh čudežev. Prvi čudež vodi do razglasitve blaženega, kar je pokojni papež dosegel leta 2011, ko so mu priznali, da je neko redovnico ozdravil parkinsonove bolezni. Proces beatifikacije je bil za okoli dva tedna hitrejši od tistega pri materi Terezi.

Po poročanju CNN-a naj bi mu Vatikan zdaj priznal tudi drugi čudež, ki je povezan okrevanjem ženske iz Kostarike s poškodbami možganov.

Zdravniki morajo zdaj potrditi čudežno ozdravitev, o tem pa nato odloča še skupina teologov. Ko teologi dosežejo soglasje, je na vrsti svet kardinalov, zadnjo besedo pa bo imel papež Frančišek.

Najhitreje je bil do zdaj za svetnika razglašen ustanovitelj konservativne cerkvene organizacije Opus dei Josemaria Escriva, ki je svetnik postal 27 let po smrti.

Čeprav bo morebitna hitra pot do svetništva pomenila redkost v zgodovini Rimskokatoliške cerkve, pa sledi sodobnim smernicam, ki olajšujejo proces razglasitev svetništva.

New York Times navaja, da je le manj kot tretjina papežev postala svetnikov, večina izmed njih v prvih stoletjih krščanstva. V drugem tisočletju je Cerkev za svetnike razglasila le pet papežev, zadnji med njimi je bil Pij X., ki je umrl leta 1914 in je svetnik postal leta 1954.