Predstavil je tudi svojo pobudo za nadgradnjo konvencije o preprečevanju in kaznovanju tega zločina. Janša je govoril v angleščini in je v uvodu opozoril na dogodke v Siriji. Položaj v Siriji po mnenju premierja kliče po nujni potrebi za utrditev preprečevalnih zmogljivosti ZN-a, članic ZN-a in regionalnih organizacij.
"Morali bi biti sposobni postaviti vsaj osnovne meje človeškemu obnašanju, da zaustavimo množična grozodejstva. Zato pozivam države članice ZN-a, regionalne in podregionalne organizacije in sistem ZN-a k razvoju nove strategije za preprečevanje genocida in drugih množičnih grozodejstev," je dejal premier.

Janša je v govoru tudi omenil zadnja nasilna dejanja proti diplomatskim in konzularnim misijam v islamskem svetu. "Ostro obsojam takšno nasilje, ki nima opravičila. Svoboda govora je temeljnega pomena za demokracijo in nasilni odgovori ji niso mogli nikoli postavljati meja. Le utrjevanje medkulturnega dialoga lahko zmanjša možnosti spopadov," je dejal Janša in sklenil govor s pozivom k pridružitvi prizadevanjem za svet brez genocida.

Premier je imel pred govorom pogovor z novinarji ameriške tiskovne agencije AP in časopisa Wall Street Journal. Čaka ga še udeležba na sprejemu v organizaciji generalnega sekretarja Organizacije islamske konference (OIC) Ekmeledina Ihsanogluja. Na programu ima še sprejem v organizaciji predsednika Nauruja Sprente Dabwida, ki predseduje Zvezi majhnih otoških držav.
Pozivi za razpravo o vojni proti mamilom
Sicer pa so na zasedanju GS ostro nastopili skupaj glede pomanjkljive vojne proti mamilom in mamilarskim kartelom predsedniki treh latinskoameriških držav. Desetletja vojne proti mamilom pod vodstvom ZDA uživanja le-teh ni ustavila ali zmanjšala, zahtevala pa je na tisoče žrtev - samo v Mehiki je v zadnjih šestih letih umrlo 60.000 ljudi. Voditelji Latinske Amerike pri tem upajo, da bo predsednik ZDA Barack Obama, čigar država je med največjimi uporabnicami mamil, v primeru ponovne izvolitve spremenil pristop.
Predsednik Gvatemale Otto Perez Molina je poudaril, da ima zdajšnji pristop k rešitvi vprašanja resne pomanjkljivosti, njegov mehiški kolega Felipe Calderon, ki je pred šestimi leti sprožil krvavo vojno proti mamilarskim kartelom, pa je ZN pozval, da začne novo razpravo o mamilih, ki bo manj slonela na prepovedi. Predsednik Kolumbije Juan Manuel Santos je dodal, da je iskanje boljših rešitev na znanstveni in objektivni podlagi dolžnost.

Delegate na daljavo pozdravil tudi Assange
V eni od konferenčnih dvoran Palače narodov je ekvadorska delegacija priredila ogled videonagovora ustanovitelja WikiLeaksa Juliana Assangea. Z ekvadorskega veleposlaništva v Londonu, od katerega je dobil politični azil, je dejal, da so obtožbe o njegovih spolnih napadih na Švedskem le pretveza, da se ga izroči v ZDA.

Obamo je pozval, da preide od besed k dejanjem in preneha preganjati WikiLeaks. Ob tem ga je opozoril, da arabska pomlad ni nastopila zato, da bi bil lahko ponovno izvoljen na položaj predsednika, in zatrdil, da ZDA uvodoma niso podpirale vstaj arabskih ljudstev. Assange je povedal, da so k vstajam kvečjemu deloma prispevale objave na spletni strani WikiLeaksa o despotskih vladarjih arabskih držav.

Palestinci bodo zaprosili za status države nečlanice v ZN-u
Sicer pa je splošna razprava v sredo potekala podobno kot v torek. Egiptovski predsednik Mohamed Morsi je v svojem prvem nastopu na svetovnem odru izrazil podporo palestinski državnosti in prenehanju izraelske zasedbe. Predsednik Irana Mahmud Ahmedinedžad pa je poskrbel za demonstrativni odhod delegacije ZDA in večine delegacij držav EU-ja iz dvorane, ko je udrihal po Izraelu in svetovni hegemoniji ZDA.

Palestinski predsednik Mahmud Abas je napovedal, da bo v letu dni zaprosil za status Palestine kot države nestalne članice v organizaciji. Kdaj natančno bo GS ZN zaprosil za glasovanje o tem vprašanju, pa Abas, ki je ostro napadel izraelske naselbine na zasedenih palestinskih ozemljih, ni navedel.

Povedal pa je, da je pogovore o novih prizadevanjih za mednarodno priznanje Palestine v Združenih narodih že začel, in sicer z državami in regionalnimi organizacijami. Cilj je priznanje Palestine kot države nečlanice doseči do konca tega sedanjega zasedanja GS ZN. To pa se zaključi septembra prihodnje leto.

Povišanje statusa Palestine, ki je v ZN sedaj opazovalka, v državo nečlanico, ne bi prineslo kakšnih konkretnejših sprememb, bi pa bi bila uvedba besede "država" pomembna simbolična zmaga za Palestince.

Herman Vam Rompuy: Arabska pomlad ni le pravljica
Večina govornikov ni mogla mimo Sirije in arabske pomladi. Poleg Morsija je ta pomlad prinesla na oblast tudi predsednika Jemna Abeda Raboja Mansura Hadija, ki je prav tako pozival k državnosti Palestine in posredovanju za mir v Siriji.

Predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy, ki ni mogel mimo dogodkov v evropski soseščini, je dejal, da nasilje v zadnjih tednih in položaj v Siriji kažejo, da arabska pomlad ni le pravljica. Poljski predsednik Bronislaw Komorowski pa je dejal, da se je upanje arabske pomladi le delno uresničilo, pri čemer nesposobnost ustavitve državljanske vojne v Siriji meče senco na celotno regijo.