Sredstva iz proračuna bodo namenjena sanacijskim delom, med drugim odstranjevanju grušča in gradnji začasnih hiš za ljudi, ki so v katastrofi ostali brez domov. Proračun mora konec meseca sprejeti še parlament, tako da bi lahko začel veljati maja.

Ogromne vsote za ogromno škode
Vlada načrtuje, da bo za obnovo cest in pristanišč porabila okoli 1.200 milijard jenov (10,05 milijarde evrov), za odstranitev grušča 352 milijard jenov (2,95 milijarde evrov), za gradnjo začasnih domov pa 362 milijard jenov (3,03 milijarde evrov). "To je prvi korak za obnovo Japonske," je napoved posebnega proračuna - prvega, ki ga je po naravni nesreči 11. marca sprejela vlada s premierjem Naotom Kanom na čelu - pospremil japonski finančni minister Jošihiko Noda.

Ob tem japonske oblasti ocenjujejo, da bodo stroški obnove Japonske ob koncu dosegli 212,13 milijarde evrov. Če se bo njihova napoved uresničila, bo mogoče govoriti o najdražji naravni katastrofi v zgodovini.

Spremenjena podoba države
V marčevskem potresu in cunamiju, ki mu je sledil, je umrlo več kot 25.000 ljudi. Poleg tega je bilo porušenih več mest, močno pa so bili poškodovani tudi pomembni industrijski obrati na severovzhodu države.

Kam lahko to pripelje?
Mimo mučnih gospodarskih posledic v deželi vzhajajočega sonca torej zagotovo ne bo šlo. V Organizaciji za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) so tako Japonsko opozorili na preveliko povečevanje javnofinančnega primanjkljaja, ki bi ga lahko povzročila obnova. Da bi se država izognila tej nevarnosti, bi morala prometni davek zvišati vsaj za štirikrat, so dejali.

S tem se strinjajo tudi ekonomisti. Kot opozarjajo, japonski državni dolg za dvakrat presega njihov družbeni domači proizvod (BDP). Prometni davek na Japonskem trenutno znaša pet odstotkov, kar pomeni, da bi ga morala država zvišati na 20 odstotkov.