Konference, ki jo je Japonska sklicala v okviru prizadevanj, da bi nadaljevala komercialni kitolov, se je udeležilo le 35 od 72 članic Mednarodne kitolovske komisije (IWC).

Med odsotnimi so bile tudi Velika Britanija, ZDA in Avstralija, ki lovu na največje sesalce na svetu ostro nasprotujejo.

Hude ideološke razlike
Bojkot odseva močno razklanost glede japonskega kitolovskega programa, ki zadnje dneve doživlja vrhunec. Protestniki proti kitolovu so se namreč tudi nasilno spopadli z japonskimi kitolovkami v južnem Tihem oceanu.

Minoru Morimoto, japonski predstavnik IWC-ja, je zbranim na konferenci dejal, da je bojkot pravzaprav onemogočil vse plodne razprave glede reform IWC-ja. Japonska zagovarja stališče, da bi morali raje upravljati s komercialnim kitolovom, kot ga popolnoma prepovedati.

Globalni moratorij na komercialni kitolov je v veljavi od leta 1986, a Japonska vsako leto v okviru znanstvenega programa pod okriljem komisije ubije na stotine orjaških morskih sesalcev. Meso ubitih kitov je nato prodano za prehrano.