Japonske sile lahko branijo zaveznike, če bi bili ti napadeni. Foto: EPA
Japonske sile lahko branijo zaveznike, če bi bili ti napadeni. Foto: EPA

Za mnoge sporna varnostna zakonodaja je bila eden glavnih političnih ciljev japonskega premierja Šinza Abeja. Septembra lani jo je kljub nasprotovanju japonske javnosti sprejel parlament. Omogoča t. i. kolektivno samoobrambo, kar pomeni, da lahko japonske sile branijo zaveznike, če bi bili ti napadeni.

Abe je v parlamentu poudaril, da si lahko Japonska in ZDA pomagata v izrednih razmerah. "Vez zavezništva so ti zakoni okrepili," je poudaril premier. Obrambno ministrstvo in "samoobrambne sile" bodo v skladu s temi zakoni izpolnili več misij, pa je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP na novinarski konferenci poudaril japonski obrambni minister Gen Nakatani.

Številni Japonci zakonodaji nasprotujejo
Japonski premier si je za dejavnejšo vlogo vojske prizadeval že dalj časa, pri čemer je vztrajal, da je to mogoče z reinterpretacijo ustave, ki so jo Japonski po drugi svetovni vojni vsilile ZDA. Deveti člen ustave prepoveduje uporabo sile za reševanje mednarodnih sporov. Abe je sprva nameraval deveti člen spremeniti, ker pa mu v obeh domovih parlamenta ni uspelo zbrati potrebne dvotretjinske večine in ker ni kazalo, da bi ga pri tem na referendumu podprli državljani, je spremenil taktiko in po mnenju nasprotnikov zvijačno spremenil pomen tega člena.

V skladu z novo definicijo omenjenega člena bodo japonske sile lahko odšle na pomoč zaveznikom, na prvem mestu ZDA, če jih bo napadel skupni sovražnik, tudi če Japonska ne bo tarča napada.

A številni Japonci novi varnostni zakonodaji nasprotujejo. Glede na javnomnenjsko raziskavo, ki jo je prejšnji konec tedna opravila japonska tiskovna agencija Kyodo News, 39 odstotkov vprašanih podpira nove varnostne zakone, medtem ko jih je 49,9 odstotka proti.