"Mislimo, da v pokol ni bil vpleten samo en Američan," je dejal poveljnik za CNN. "Tujci in nastavljeni afganistanski režim so slepi za resnico, kaj se je zares zgodilo. A če je bilo to res dejanje enega samega vojaka, zahtevamo, da se temu vojaku sodi v Afganistanu v skladu z islamskim zakonom."

Talibanski predstavnik je povedal še, da so ustavili vse pogovore z ZDA.

Zaostrovanja odnosov prav gotovo ne bodo omilile tudi najnovejše navedbe iz Afganistana, kjer je član tamkajšnje preiskovalne ekipe dejal, da sta bili dve ženski žrtvi pokola spolno napadeni. Šakiba Hašimi, član delegacije, ki v Kandaharju preiskuje pokol, je novinarjem dejal, da sta bili ženski "onečaščeni". A neki drug član delegacije, Sajed Mohamad Akhund, trdi, da sta bili ženski le slečeni, ne pa tudi posiljeni.

Balesovi odvetniki so medtem sporočili, da bodo 38-letnega višjega vodnika, ki je trenutno v vojaškem zaporu v Fort Leavenworthu v Kansasu, najverjetneje kmalu uradno obtožili in pripeljali pred vojaško sodišče. Ameriški obrambni sekretar Leon Panetta pravi, da bi Balesa lahko doletela smrtna kazen.
Dokazi kažejo na več storilcev?
Ameriški preiskovalci trdijo, da se je Bales prejšnjo nedeljo sam odpravil na strelski pohod, v katerem je ubil tudi devet otrok, a afganistanska delegacija meni drugače. Po njihovih ugotovitvah je v pobojih sodelovalo kar do 20 vojakov, ki naj bi imeli tudi helikoptersko okrepitev. Akhund je za Independent povedal, da vrsta različnih odtisov stopinj in dokazi "različnih tipov uporabljenega ameriškega orožja" nakazuje na več kot enega storilca.

Akhund je dejal tudi, da je afganistanski parlament zahteval javno sojenje Balesu in da bo "pritisnil na predsednika Karzaja, naj ne podpiše strateškega pakta z Američani". Pogajanja o paktu potekajo že več kot leto dni, načrt pa naj bi začrtal odnose med Afganistanom in ZDA po umiku mednarodnih sil konec leta 2013.

V ameriških medijih pa se te dni bolj posvečajo Balesovemu značaju. Nekateri ga orisujejo kot predanega družinskega človeka in prijaznega soseda, ki je bil za svoje vojaško udejstvovanje v Iraku celo nagrajen. Spet drugi mediji pa izpostavljajo njegove finančne stiske in občasne trke z zakonom. Bales se je vojski pridružil po terorističnih napadih 11. septembra 2001, nato pa je bil kar trikrat na misiji v Iraku. V Afganistan ga je ameriška vojska poslala, čeprav je bil v Iraku ranjen in naj si ne bi želel nazaj.
"Norost ni razlog za pokol"
Medtem pa sloviti britanski vojni dopisnik Robert Fisk v kolumni v Independentu brez dlake na jeziku piše, kako "sit" je zgodbic o zmešanem vojaku. "Komaj se je Bales vrnil s svojega strelskega pokola v bazo, že so ga obrambni strokovnjaki proglasili za neprištevnega. Ne zlobnega, sprijenega, pošastnega terorista, kar bi seveda bil, če bi šlo za Afganistanca, ampak zgolj tipa, ki se mu je utrgalo," piše Fisk.
Ob tem spominja, kako so isti izgovor uporabili pri morilskih ameriških vojakih, ki so leta 2005 pobili 24 iraških civilistov v Hadithi, in pri izraelskem vojaku Baruchu Goldsteinu, ki je leta 1994 poklal 25 Palestincev v Hebronu. "Očitno z duševnimi motnjami", "najverjetneje s psihološkimi težavami", "vojak, za katerega je verjetno, da je utrpel nekakšen živčni zlom", "dejanje, nedvomno zagrešeno v stanju norosti", so pohiteli pokol racionalizirati novinarji.
"Res? Mar naj bi vse to res verjeli? Če bi bil popolnoma nor, bi vojak prav gotovo ubil 16 Američanov. Postrelil bi svoje soborce, nato pa zažgal njihova trupla," piše Fisk.

Proti povračilnim ukrepom
65-letni britanski novinar meni, da je zanimivo, da so tisti, ki skušajo razložiti grozljiv strelski pohod, afganistanski vidik lobotomizirali in cenzurirali. Spomnili so se na sežige Korana in smrt šestih Natovih vojakov po aferi. Nihče pa se ni spomnil na zelo pomenljivo izjavo ameriškega vojaškega poveljnika v Afganistanu, generala Johna Allena, ki jo je izrekel pred tremi tedni. Allen je svojim možem rekel, da "zdaj ni čas za maščevanje smrti ameriških vojakov, ubitih v nemirih zaradi sežiga Korana".
"Morate se upreti impulzu, da udarite nazaj. Nastopili bodo taki trenutki, ko boste iskali pomen te izgube. Nastopili bodo trenutki, ko bo vašim čustvom vladala jeza in želja po povračilnem udarcu. A zdaj ni čas za to, zdaj je čas, da se ozrete globoko v svoje duše, se spomnite svoje misije, discipline in kdo ste," je sklenil Allen.

Fisk meni, da gre za izjemen poziv. Vojaški poveljnik, ki je moral svoji domnevno disciplinirani, elitni, profesionalni vojski položiti na srce, naj se ne maščujejo Afganistancem, katerim naj bi pomagali, jih ščitili, vzgajali, usposabljali. Svojim vojakom je moral ukazati, naj ne zagrešijo umora. Kar nakazuje, da je moral general kar dobro slutiti, kaj roji po glavah njegovih vojakov. A ta vidik so mediji in tako imenovani strokovnjaki prikladno spregledali.