Hutijevski uporniki s podporo Irana, ki nadzirajo prestolnico Sana, se v državi bojujejo proti mednarodno priznani jemenski vladi in koaliciji pod vodstvom Savdske Arabije. Koalicija napadov ni potrdila.

"Več kot 30 mučenikov je umrlo v napadu na manjši hotel v Arhabu," je sporočila hutijevska televizija Almasera.

Združeni narodi so v avgustu obsodili letalske napade v Jemnu, ki "izkazujejo nespoštovanje do varnosti civilistov". Po podatkih centra za zaščito v Jemnu (Protection Cluster in Yemen), ki deluje pod okriljem Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR), se je v Jemnu v letu 2017 zgodilo že kar 5.676 letalskih napadov.

Leta 2016 je bilo skupno 3.936 takšnih napadov. Poročilo za napade ne pripisuje odgovornosti nobeni strani, vendar jemenski zračni prostor vse od leta 2015 nadzoruje koalicija pod vodstvom Savdske Arabije. Nekaj napadov so izvedle tudi sile ZDA, nekatere z letali in nekatere z brezpilotniki.

Od začetka vojne leta 2014 je po podatkih ZN-ja umrlo več kot 10.000 ljudi, okoli tri milijona ljudi je bilo preseljenih.

Hutijevci z Iranom, vlada s Savdsko Arabijo
Vojna v Jemnu se je začela septembra 2014, ko so šiitski hutijevci zavzeli Sano in odstavili vlado predsednika Abd Rabuja Mansourja Hadija. Mednarodno priznana vlada se je leta 2015 povezala s koalicijo pod vodstvom Savdske Arabije, hutijevski uporniki pa z Iranom. Hutijevce je koalicija pregnala iz juga države, vendar še vedno nadzirajo prestolnico Sana in večino severnega dela države, poroča Al Džazira.

Vojna, lakota in kolera
Poleg triletne državljanske vojne državo pretresata tudi huda lakota in kolera. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) se Jemen spopada z najhujšim izbruhom kolere na svetu, saj je obolelih več kot pol milijona ljudi, natančneje 537.000, poroča BBC. Vse od maja letos je bolezen v divjem porastu, julija se je okrnjeni zdravstveni sistem poskušal spopadati s kar 50.000 novimi primeri tedensko. Do zdaj je zaradi kolere umrlo najmanj dva tisoč ljudi.

Od izbruha vojne je bila več kot polovica zdravstvenih institucij prisiljena zapreti svoja vrata, zato je 15 milijonov te 27-milijonske države popolnoma odrezanih od zdravstvene oskrbe. Na podeželju je večina prebivališč namreč več kot uro in pol oddaljenih od najbližje zdravstvene institucije, poroča BBC.

Največje pomanjkanje hrane na svetu
V Jemnu vlada tudi najhujše pomanjkanje hrane na svetu. Kar sedem milijonov ljudi nujno potrebuje hrano, kar je več kot v Južnem Sudanu (šest milijonov), Nigeriji (več kot 5 milijonov) in Somaliji (več kot 3 milijone). V državi je več kot 450.000 tisoč akutno nedohranjenih otrok, prav tako največ na svetu.

Leta 2015 je koalicija pod vodstvom Savdske Arabije uvedlo zaporo nad Jemnom, kar je upočasnilo dotok hrane, zdravstvene opreme in goriva v državo. Za nameček so uničeni tudi žerjavi v Hudajdi, nekoč največjem jemenskem pristanišču, kar še otežuje pritok dobrin. ZN so decembra lani sicer poslali nove žerjave, a je koalicija preprečila vstop v državo.

Odrezani od pomoči
Jemensko zdravstveno ministrstvo je sporočilo, da je zaprtje letališča v prestolnici povzročilo nadaljnjih 10.000 smrti ozdravljivih bolezni, ki jih zaradi otežene oskrbe z zdravstvenimi dobrinami ni bilo mogoče pozdraviti.

Kljub prizadevanjem pomoč Združenih narodov dosega le 39 odstotkov zastavljenih 2,46 milijarde evrov. Največja težava skupin za pomoč je v stroških prevoza dobrin v državo, ker so ti dražji od dobrin samih, še poroča BBC.