Tako izraelska kot palestinska stran sta današnjo izjavo EU-ja že pozdravili.

EU vse bolj skrbi zastoj bližnjevzhodnih mirovnih pogajanj, zato krepi pritisk na obe strani, da čim prej znova sedeta za pogajalsko mizo. V današnji skupni izjavi so zunanji ministri med drugim zapisali, da bo EU pristal zgolj na tiste spremembe meja pred vojno leta 1967, s katerimi se bosta strinjali tako izraelska kot palestinska stran.

Obenem so poudarili, da je treba s pogajanji rešiti vprašanje statusa Jeruzalema kot "prihodnje prestolnice dveh držav". Spomnili so, da ni EU nikoli priznal priključitve vzhodnega Jeruzalema Izraelu, ter izraelsko stran pozvali, naj preneha diskriminatorno obravnavati Palestince v vzhodnem Jeruzalemu.

Izrael tokrat srečnejši
Besedilo se bistveno razlikuje od osnutka predloga švedskega predsedstva EU-ju, ki je novembra povzročil val ogorčenja v Izraelu, saj je v njem izrecno pisalo, da bi moral vzhodni Jeruzalem postati palestinska prestolnica.

"Ob upoštevanju skrajnega osnutka, ki ga je ob začetku pogovorov predlagalo švedsko predsedstvo, lahko sedaj le pozdravimo dejstvo, da je ob koncu procesa prevladal glas odgovornih in uravnoteženih držav ter pomagal uravnotežiti in izboljšati besedilo," je sporočilo izraelsko zunanje ministrstvo.

Palestinci: Pozitiven korak
Tudi Palestinci so današnjo izjavo pozdravili, a po drugi strani izrazili obžalovanje, ker ministri niso sprejeli osnutka švedskega predsedstva. "To je pozitiven korak, čeprav smo upali na nekaj močnejšega in jasnejšega," je sporočil visoki svetovalec palestinskega predsednika Mahmuda Abasa Nimr Hamad.

V zvezi z nedavno jezo Izraela je švedski zunanji ministri Carl Bildt ocenil, da je ta dokazala, da je EU pomemben akter na Bližnjem vzhodu: "Nekoliko nenačrtovan dialog in razprava v minulih dneh sta zelo zelo jasno pokazala, da glas Evrope šteje."

Večno jabolko spora
EU že dolgo odkrito podpira oblikovanje neodvisne palestinske države, glede možnosti delitve Jeruzalema na dva dela pa se doslej ni opredeljevala. Gre za eno najobčutljivejših vprašanj v bližnjevzhodnih pogajanjih, ki so prekinjena že skoraj leto dni in k obnovi katerih so danes prav tako pozvali ministri EU.

Izrael je vzhodni del Jeruzalema zasedel in si ga priključil leta 1967 ter ga obravnava kot svojo "večno in nedeljivo prestolnico". Zato tudi vztraja, da mora v vsakem morebitnem mirovnem dogovoru ohraniti vsaj dele vzhodnega Jeruzalema, med drugim njegov stari del.