Hrvaški in italijanski predsednik sta se v Pulju srečala s predstavniki ezulov, Josipović je tako prvi hrvaški predsednik, ki se je srečal s predstavniki oseb, ki so zapustile svoje domove na območju današnje Hrvaške in Slovenije po padcu italijanskega fašističnega režima med drugo svetovno vojno, nato pa sta se srečala še s predstavniki hrvaške zveze antifašističnih borcev in antifašistov ter predstavniki italijanske manjšine.

Predsednika sta s skupno izjavo za javnost skupaj nagovorila pripadnike italijanske manjšine in se v skupni deklaraciji zavzela, da bi Hrvaška in Italija presegli boleče delitve iz preteklosti.

Josipović in Napolitano sta se zvečer udeležila koncerta Simfoničnega orkestra Hrvaške radiotelevizije Hrvaška in Italija skupaj v Evropo, ki so ga priredili v puljski Areni, pred tem pa sta pred Areno zasadila oljko kot tradicionalni simbol miru.

Tokratni obisk Napolitana v Pulju poteka ob 20. obletnici hrvaške državnosti in 150. obletnici združitve Italije, najprej je bil mišljen v okviru njegovega julijskega uradnega obiska na Hrvaškem, a so ga prestavili na danes, saj je imel italijanski predsednik tedaj nujne obveznosti v Rimu.

Italija bo od Hrvaške dobila odškodnino
Josipović je v pogovoru za sobotno izdajo časnika Novi list dejal, da glede Osimskih in rimskih sporazumov ni več nesporazumov med Hrvaško in Italijo, ter ob tem pojasnil, da so odnosi med Zagrebom in Rimom dosegli takšno raven, da bo Italija od Hrvaške kmalu sprejela 35 milijonov evrov odškodnine na podlagi Osimskih sporazumov. Josipović je že julija, ko je bil Napolitano na obisku v Zagrebu, potrdil, da je Italija končno pripravljena sprejeti hrvaški denar.

Hrvaški predsednik je še poudaril, da denar ni najpomembnejši, ko gre za problematiko Osimskih in rimskih sporazumov. "Zato je Italija med drugim tudi zavračala denar, ki sta ji ga ponujali Hrvaška in Slovenija, pred tem pa Jugoslavija," je povedal Josipović. Pojasnil je, da nobena država nima dvomov o izpolnjevanju obveznosti iz omenjenih sporazumov, da pa prej niso obstajali niti politični niti civilizacijski pogoji za sklenitev predvidenih finančnih aranžmajev.

Predsednika si želita razbremenitev bremen preteklosti
"Potem ko so Hrvati, Slovenci in Italijani kot narodi, ki so bili deležni zgodovinskih nerazumevanj, zapustili ideološke tabore, je lažje pogledati v preteklost in videti, da je bilo zlo zlo," je povedal hrvaški predsednik in ob tem poudaril, da zlo nima narodnosti, temveč ga je treba obsoditi. Poudaril je, da si z Napolitanom prizadevata za "razbremenitev sodobnih odnosov bremen preteklosti".