Millerjevo, ki je veliko pisala o Iraku, so izpustili, potem ko je njen vir dovolil, da objavi njegovo ime. Tako je tudi že nastopila pred veliko poroto.

Njen vir naj bi bil Lewis Libby, vodja kabineta ameriškega podpredsednika Dicka Chenneyja. Libby naj bi Millerjevi izdal ime Cijine agentke Valerie Plame, soproge Josepha Wilsona, nekdanjega diplomata, ki je kritiziral ameriško administracijo v zvezi z iraško vojno. Njeno ime je v javnosti objavil komentator ameriške televizije CNN Robert Novak.

Wilson je namreč leta 2003, ko je administracija predsednika Georgea Busha dokazovala obstoj iraškega orožja za množično uničevanje, objavil članek, v katerem je zapisal, da v Nigru ni našel dokazov o tem, da naj bi Irak od tamkajšnjih oblasti skušal kupiti uranovo rudo.

Wilson je takoj posumil, da je v ozadju objave imena njegove žene Bela hiša, ki naj bi se mu s tem maščevala. Ker je objava imena tajnega agenta kaznivo dejanje, je Wilson zahteval pričanje več novinarjev, med katerimi sta bila tudi Millerjeva in njen kolega pri NYT-ju Mathew Cooper.

Cooper si je julija premislil in privolil v pričanje, Millerjeva pa ni želela izdati imena svojega vira in je bila zato zaprta, čeprav sama Plamove nikoli ni omenjala v svojih člankih, je pa primer raziskovala. Cooper je pred poroto dejal, da je o primeru govoril tudi z glavnim strategom Bele hiše Karlom Rovom.

Millerjeva, ki je med drugim tudi dobitnica prestižne novinarske Pulitzerjeve nagrade, je od leta 2002 naprej pisala številne zgodbe o iraškem orožju za množično uničevanje. To je Bushevi administraciji pomagalo pri prepričevanju javnosti v nujnost vojne proti Iraku. Ko orožja niso našli, se je časopis opravičil Američanom in se za nekaj časa od Millerjeve oddaljil. Po izbruhu afere Plame se ji je časopis odločno postavil v bran.