V zadnjih dneh se je znova veliko govorilo o železni zavesi, zato smo se v MMC-ju obrnili na priznanega zgodovinarja in ga prosili za nekaj pojasnil.

Kako bi opredelili pojem "železna zavesa"?
Gre za historično besedno metaforo, ki jo je leta 1945 prvi izrekel britanski ministrski predsednik Winston Churchill. Z njo je opredelil ločnico, ki naj bi delila dva ideološka, vojaška in politična bloka - meščansko demokratičnega in socialističnega, ki sta nastala že takoj po koncu druge svetovne vojne. Ta ločnica je po njegovem potekala od Baltika do Trsta in naj bi zahodni, demokratični in svobodni svet, tako kot železni/kovinski protipožarni zastor v gledališčih, varovala pred uničujočim ognjem socializma in komunizma. Obratno pa naj bi ta zavesa varovala tudi komunizem pred nevarnimi »kapitalističnimi okužbami«. Osnovni namen takšnega varovanja mej pa je bil onemogočanje prebega ljudi z Vzhoda na Zahod ter otežiti, če že ne onemogočiti, morebitno vojaško posredovanje Zahoda. Zato so bile meje socialističnih držav, ki so mejile na zahodne države, kmalu res podobne železni pregradi, saj so bile polne bunkerjev, stražnih stolpov, cestnih pregrad in minskih polj.

Kdaj je zavesa dokončno padla?
Dokončno konec hladne vojne in blokovske delitve sveta, ko so propadle komunistične države konec osemdesetih let in v začetku devetdesetih let.

Ali je med države, ki naj bi bile pod "železno zaveso", spadala tudi Jugoslavija? Zakaj?
Le pogojno oziroma točneje, le nekaj časa. Do spora z informbirojem oz. s Sovjetsko zvezo leta 1948 je namreč tudi Jugoslavija sodila v tabor držav tako imenovanega realnega socializma. Temu primerno so bile zaprte oziroma varovane tudi jugoslovanske meje proti Zahodu. Grobo, ne da bi se spuščal v podrobnosti in specifičnosti, lahko rečem, da so se jugoslovanske meje proti zahodnim državam od leta 1948 pa do začetka šestdesetih let postopoma vse bolj odpirale, dokler se niso v prvi polovici šestdesetih let skoraj povsem odprle. Prav to dejstvo je pomenilo eno izmed pomembnih razlik v življenju ljudi med Jugoslavijo in drugimi socialističnimi državami.

Meje proti državam Varšavskega sporazuma, ki mu Jugoslavija, kot je splošno znano, nikoli ni pripadala, še posebej med letoma med 1948 in 1956, pa so bile vedno bolj zastražene, ob njih pa stacionirano nemalo vojaških enot. Strah pred »bratsko« intervencijo SZ-ja in njenih zaveznic je bil namreč zelo velik. Po letu 1961 so se meje proti Zahodu odprle zlasti zaradi ekonomskih razlogov. Tako je bil na eni strani mogoč prost prehod jugoslovanskih »gastarbajterjev« in nakupovalnih turistov v zahodne države, na drugi strani pa omogočen nemoten vstop milijonom zahodnih turistov zlasti na Jadran.

Kakšen je vaš komentar na govor premierja Janeza Janše, ki je dejal, da je bila Slovenija pod železno zaveso?
Menim, da sem historičnovsebinski del izjave gospoda premierja vsaj do določene mere komentiral že z odgovorom na prejšnje vprašanje. Sicer pa gre za pa politično izjavo, ki jo je dal politik in ki naj jo komentirajo politiki. Kot zgodovinar lahko le še enkrat poudarim, da je iz resnega zgodovinopisja mogoče nesporno razbrati, da slovenske/jugoslovanske meje proti Italiji in Avstriji »pred dvajsetimi leti« nikakor ne moremo imeti za »železno zaveso«. Prej velja nasprotno. Prav ti meji in še posebno meja z Italijo, ki so jo poimenovali kar »zelena meja«, sta vsaj od začetka šestdesetih let dalje veljali kljub drugačnim državnim ureditvam in ideološkim nasprotjem, za zgled dobrega sosedskega in obmejnega sodelovanja ter kot najbolj odprti meji med blokoma v Evropi. V takratnih okoliščinah seveda, ki niso primerljive z današnjim stanjem.

Se posamezne značilnosti, ki opredeljujejo železno zaveso, pojavljajo tudi danes? Kje in kako?
V Evropi bi danes, po mojem vedenju, težko našli vzporednice. Morda bi nekaj podobnega, kot je bila evropska »železna zavesa«, našli le še na meji med Severno in Južno Korejo.

Miha Raičevič