Sodnik Rodion Kirejev je med prebiranjem obsodbe, ki je trajalo ves dopoldan, povedal, da je nekdanja ukrajinska premierka leta 2009 državnemu podjetju Naftogaz nezakonito ukazala podpis pogodbe z Rusijo o dobavi zemeljskega plina. Timošenkova, ki je pogodbo podpisala z ruskim premierjem Vladimirjem Putinom, naj bi s podpisom pogodbe državo oškodovala za 190 milijonov ameriških dolarjev.

"Sodišče je Julijo Timošenko spoznalo krivo zlorabe pooblastil v kriminalne namene in jo obsodilo na sedem let zaporne kazni," je svojo odločitev prebral sodnik Kirejev. Ob tem je sporočil še, da so Timošenkovi za tri leta prepovedali opravljanje uradnih dolžnosti ter ji naložili plačilo 200 milijonov dolarjev odškodnine.

Pogodba, ki je bila že ob podpisu tarča številnih kritik, naj bi bila po mnenju tožilstva za Ukrajino izredno neugodna, zato je za nekdanjo premierko zahtevalo od sedem do deset let zaporne kazni.

"Sodbo je napisal Janukovič"
Timošenkova je pred branjem obsodbe še enkrat ponovila, da ni kriva in da je žrtev pregona ukrajinskega predsednika Viktorja Janukoviča, ki jo želi izločiti iz politične tekme. "Vsi zelo dobro vemo, da kazni ne bo določil sodnik Kirejev, ampak predsednik Janukovič. Kakršna koli bo dokončna odločitev, moj boj se bo nadaljeval. Ta kazen, ki jo je pisal Janukovič, ne bo vplivala na moje življenje," je povedala nekdanja premierka.

Timošenkova je ves čas trdila, da kot premierka ni potrebovala posebnega dovoljenja za podpis pogodbe z Rusijo in da so njena dejanja pomagala razrešiti spor z Moskvo glede cene plina, ki je povzročil težave pri oskrbi s plinom v Evropi.

Pred sodno dvorano v Kijevu so se zbrali njeni številni privrženci, ki jih nadzira okrepljena policijska enota. Kot poročajo tuji mediji, naj bi prišlo do manjšega prerivanja, a hujših izgredov (še) ni bilo.

Julija Timošenko od 5. avgusta dalje v priporu
Sojenje nekdanji premierki in voditeljici oranžne revolucije na sodišču v Kijevu se je začelo v začetku julija, od 5. avgusta dalje pa je bila v priporu. Proces se je končal sredi septembra, sodnik pa si je nato vzel nekaj dni časa, da se odloči o dokončni sodbi.

Evropska unija in ZDA so že izrazile zaskrbljenost glede legitimnosti procesa, Ukrajino so posvarile pred izolacijo, EU pa ima kot sredstvo pritiska v rokah dejstvo, da lahko zamrzne pogajanja o prostotrgovinskem sporazumu z Ukrajino, tesnejše sodelovanje in vizumske olajšave za ukrajinske državljane.

Timošenkova sama se je že obrnila tudi na Evropsko sodišče za človekove pravice in ga zaprosila, da presodi, ali je bil proces politično motiviran.

Julija Timošenko: Ukrajinska železna lady
Timošenkova je sicer znana po svoji ambicioznosti, kot ukrajinska železna lady ter plinska princesa, ki se je vedno odločno borila za oblast in se spretno prilagajala razmeram. Svojo odločnost je ohranila tudi po drugem krogu predsedniških volitev februarja lani, ko jo je premagal opozicijski voditelj Viktor Janukovič. Timošenkova velja za prozahodno usmerjeno, a je svojo politično držo večkrat zamenjala in se približala tudi Rusiji, če se je to izkazalo za potrebno.

Timošenkova se je rodila 27. novembra 1960 v mestu Dnipropetrovsk v osrednji Ukrajini, ugled in po nekaterih ocenah tudi veliko bogastvo pa si je pridobila v 90. letih prejšnjega stoletja kot izvršna direktorica Združenih energetskih sistemov Ukrajine, podjetja, ki je uvažalo ruski plin. V času privatizacije, ki so jo po navedbah zgodovinarjev zaznamovale korupcija in afere, je postala ena najbogatejših ljudi v državi.

Timošenkova na strani Viktorja Juščenka
Leta 1999, ko je Ukrajino vodil predsednik Leonid Kučma, je bila Timošenkova namestnica ukrajinskega premierja, a so jo dve leti kasneje odstavili zaradi spora s predsednikom. Nato je bila krajši čas v zaporu zaradi poneverb in prekupčevanja s plinom. Leta 2005 so sicer te obtožbe v skrivnostnih okoliščinah umaknili, privrženci Timošenkove pa trdijo, da je v ječi pristala izključno zaradi nesoglasij s Kučmo.

V oranžni revoluciji leta 2004, ki je pometla z režimom Leonida Kučme, je bila Timošenkova na strani Viktorja Juščenka. Zaveznika iz časa oranžne revolucije pa sta v letih, ki so sledila, postala velika sovražnika, kar je onemogočalo normalno vodenje države. Na predsedniških volitvah lani je v drugem krogu izgubila, vodenje države pa je prevzel Viktor Janukovič.

Po volitvah ukrajinska železna lady njegove zmage in svojega poraza najprej ni priznala, a za nasprotovanje volilnim rezultatom očitno ni imela dovolj podpore, zato se je umaknila. Tožilstvo je nato proti njej začelo tri preiskave, več njenih nekdanjih sodelavcev pa se je znašlo za zapahi.