Model skupnih veleposlaništev naj bi bila ena izmed tem pogovorov slovenskega premierja Boruta Pahorja in hrvaške premierke Jadranke Kosor na njunem sobotnem srečanju v Lovranski Dragi na Hrvaškem.

"Če bi se diplomaciji dogovorili, bi skupna veleposlaništva zaživela, potem ko bo Hrvaška vstopila v Evropsko unijo," predvideva hrvaški časopis, za katerega je neimenovana "oseba na visokem položaju v vladnih krogih" povedala, da bosta morali tako Hrvaška kot Slovenija racionalizirati diplomatsko službo in bi lahko privarčevali s skupnimi veleposlaništvi.

Po pisanju časopisa naj bi bila stopnja sodelovanja v diplomaciji odvisna od posameznega primera. Tako naj bi v nekaterih državah Slovenija in Hrvaška obdržali lastna diplomatsko-konzularna predstavništva, a bi si delili poslopje in imeli skupne službe.

V drugih državah bi po drugi strani lahko en veleposlanik zastopal tako Slovenijo kot Hrvaško. Ne glede na sodelovanje bi v večini držav ostal sedanji model, ko ima vsaka država svoje veleposlaništvo, še piše Jutarnji list.

"Nesporazum in napačna interpretacija"
V kabinetu slovenskega premierja Boruta Pahorja so se že odzvali na poročanje Jutarnjega lista in sporočili, da njegove navedbe ne držijo.

V Pahorjevem kabinetu so opozorili, da sta se slovenski premier in hrvaška premierka v soboto med drugim pogovarjala o vprašanju nasledstva, natančneje o finančnem delu sporazuma o nasledstvu nekdanje Jugoslavije.

Omenjeni sporazum vsebuje tudi vprašanje vrnitve diplomatsko-konzularnih predstavništev nekdanje skupne države, ki pa se ureja na ravni visokih predstavnikov za nasledstvena vprašanja, zato v kabinetu premierja menijo, da je nastal nesporazum in napačno povezovanje dveh sicer ločenih vprašanj ter posledično napačna interpretacija.