Borut Grgič, Ivo Vajgl in Jurij Gustinčič so pokomentirali izid srbskih volitev in napoved Kosova, da bo v kratkem razglasilo neodvisnost, čeprav o tem niso dosegli soglasja s Srbi.

Predsednik Inštituta za strateške študije Borut Grgič je dejal, da se Kosovo zaveda, da mora neodvisnost razglasiti v dogovoru z mednarodno skupnostjo in da pri tem potrebujejo partnerje.

Večjih težav Srbija ne bo delala
Komentator TV Slovenija Jurij Gustinčič je menil, da bo Srbija sprejela neodvisnost, pri tem pa pripomnil, da bodo to storili s pripombo, da Srbe vedno potolčejo, a večjega razburjenja po njegovem mnenju Srbi ne bodo pokazali.

Nekdanji zunanji minister in svetovalec nekdanjega predsednika države pri vprašanjih zunanje politike Ivo Vajgl meni, da se mu zdi zanimivo, da je Rusija pozdravila zmago Tadića in da si ga je želela. Po njegovem mnenju Rusiji ni bilo do avanture z osebnostjo, kot je Nikolić, čeprav je bil ta v svoji kampanji zmeren. "Mislim, da je Tadić človek, s katerim bo Rusija lažje sodelovala," je dejal Vajgl.

Thaci: Vse je že pripravljeno
V oddajo se je vklopil tudi kosovski premier Hashim Thaci, ki je dejal, da volitve v Srbiji nimajo vpliva na Kosovo. "To je poseben proces, nadaljevali bomo vsa prizadevanja, da ta proces končamo," je dodal. Po njegovih besedah je pomembno, da EU in ZDA skupaj odločajo o priznanju neodvisnosti, pri čemer se Kosovo zaveda svojih odgovornosti in obveznosti. Pojasnil je tudi, da so institucije Kosova pripravljene na razglasitev neodvisnosti. "Takoj nas bodo priznale ZDA, večina držav EU-ja in še nekatere države," je dejal Thaci.

Thaci je zavrnil kakršno koli možnost, da bi se srbski sever Kosova odcepil, in izrazil željo po dobrih odnosih z vsemi sosedi, pozneje tudi s Srbijo. Menil je, da bi se, če bi zaradi blokade nastale težave z oskrbo z vodo in elektriko, to vrnilo kot bumerang.

Zatrdil je tudi, da ima Kosovo stabilno vlado, v kateri sta tudi dva ministra srbske narodnosti, ki imata veliko kredibilnost, zastopane naj bi bile tudi preostale manjšine. "Kosovo bo država priložnosti za manjšine, pogovarjamo se z vsemi manjšinami," je povedal.

Za Thacija je najbolj pomembno, da bi se izvajal načrt, ki ga je predlagal finski diplomat Matti Ahtisaari. V začetku si želi prisotnost sile Nata in EU-ja. Slovenskemu premierju Janezu Janši in zunanjemu ministru Dimitriju Ruplu pa se je zahvalil za pogovore o nadaljnjih korakih.

Do manjšin ima Priština še rezerve
Vajgl je dejal, da Kosovu manjka nekoliko odprtosti do narodnih manjšin in da so kosovske oblasti premalo dejavno prevzele odgovornost za to, kar se jim je dogajalo do leta 2003. Po njegovem mnenju bi morala Priština pokazati večjo širokosrčnost na človeški ravni in se zavedati standardov EU-ja, da bi se manjšine počutile varne. "Nekdo bi moral obžalovati gorenje cerkva in se zavezati, da se to ne bo več dogajalo," je dejal Vajgl, saj bi tako po njegovih besedah vzpostavili most zaupanja.

Gustinčič je pohvalil večetničnost in dve mesti v vladi kot za Srbe dobro. Kljub temu se po njegovem mnenju še vedno dogajajo hude stvari, saj Srbi še vedno ne delujejo brez varovanja, kar bo treba še urediti.

Grgič je pohvalil, da se Kosovo usklajuje z Brusljem in Washingtonom. Dodal je, da gre za povezan proces, pri čemer se išče najprimernejši trenutek tako za Srbijo kot tudi za mednarodno skupnost. Glede vprašanja manjšin vidi dobro izhodišče v Ahtisaarijevem načrtu nadzorovane neodvisnosti, ki bi omogočil popravo napak iz leta 2003, ko so na Kosovu gorele pravoslavne cerkve in samostani. A vsega se po njegovih besedah ne da uresničiti čez noč.

Rupel: EU bo pomagal
V pogovoru za TV Slovenija je Rupel najprej pohvalil izide srbskih volitev, pri čemer je dodal, da lahko zdaj Srbi vidijo luč na koncu predora, saj ji je EU odprl vrata. Glede razglasitve neodvisnosti Kosova je dejal, da v diplomatskih krogih kroži več datumov, glede katerih še ni soglasja; najprej bo namreč EU na Kosovo poslal svojo misijo, ki bo pomagala administraciji pri organizaciji. Sicer javnih pogovorov o priznanju Kosova še ni bilo. Zavrnil je, da bi ZDA Sloveniji sugerirale, kdaj naj prizna Kosovo, in dejal, da ima Slovenija za to zelo "zamotan" postopek, ki ga mora z večino potrditi tudi parlament.

Srbija v obdobju turbulence
Članica helsinškega odbora za človekove pravice v Srbiji Sonja Biserko je dejala, da Srbija kot država vstopa v obdobje politične turbulence, pri čemer je opozorila na majske lokalne volitve. Konflikta verjetno ne gre pričakovati, bo pa imel po njenem mnenju Beograd načrt za severno Kosovo, ki bi lahko razglasil avtonomijo. Po njenem mnenju se Srbi ob razglasitvi neodvisnosti v večjem številu ne bodo izseljevali, saj bi to verjetno storili že prej.

Dokument, ki je bil objavljen v slovenskih in srbskih medijih in ki razkriva, da naj bi ZDA sugerirale Sloveniji, naj prva prizna neodvisnost Kosova, se v Srbiji po besedah Biserkove predstavlja, kot da je Srbija žrtev ZDA in EU-ja. Hkrati Srbi podcenjujejo Slovenijo. Opozorila je, da je še vedno velik vpliv Američanov, ki so posredovali pri daytonskem in kumanovskem sporazumu. ZDA so po njenem mnenju tudi pospešile proces osamosvojitve Kosova, saj se želijo počasi umakniti z Balkana.

Slovenija ne bo prva priznala
Ivo Vajgl je na koncu dodal, da Slovenija verjetno ne bo prva priznala Kosova, ker ne bi bilo modro ravnati na stereotipen način, bo pa ga priznala med prvimi. Ob tem je izrazil mnenje, da so slovenske prioritete dobro naravnane - med njimi je tudi širitev mej EU-ja.

Gustinčič je dejal, da je Slovenija v času Slobodana Miloševića že doživela prekinitev odnosov s Srbijo, zato takih sprememb ne pričakuje. Pojasnil je tudi, da Rusi in Srbi niso tako veliki zavezniki, kot je morda videti na prvi pogled. Po njegovem mnenju bodo Rusi do neke mere podpirali zaostritve, a čez mejo ne bodo šli. Vprašal pa se je, ali se bodo kosovski Albanci zadovoljli s sedanjimi mejami ali si bodo morda želeli več - Preševo, dele Makedonije in Črne gore.

Grgič pa je menil, da si Američani res želijo z Balkana. Glede zavezništva med Srbi in ZDA v drugi svetovni vojni pa je dejal, da so ta res obstajala in na neki način bosta obe državi sodelovali tudi vi prihodnje.

M. R.