Kosovski premier Hashim Thaci je v zagati, piše The New York Times: državni telekom, največje in najdonosnejše podjetje v njegovi državi, je na prodaj, morebitnih kupcev pa se kar tare. A oženje izbora ni ravno pomagalo.
Ena ponudba prihaja iz družbe, ki jo je ustanovila nekdanja ameriška državna sekretarka Madeleine Albright, za drugo lobira James W. Pardew, posebni odposlanec za Balkan iz Clintonovega obdobja. Oba nekdanja diplomata imata na Kosovu status herojev zaradi vloge, ki sta jo odigrala pri ameriškem posredovanju leta 1999, s katerim se je Kosovo ločilo od Srbije in postalo svoja država.

Na srečanju s Pardewom oktobra je premier Thaci pojasnil svoj "težak položaj", ko mora izbirati med zainteresiranimi kupci, češ da kdor koli zmaga, bo dva milijona ljudi prepričanih, da je on izdal drugega morebitnega kupca. Tako Thaci v sporočilu, ki je prišlo v roke časniku Zeri. New York Times piše, da se je toliko nekdanjih ameriških državnikov vrnilo na Kosovo zaradi poslov (bodisi rudarskih, bodisi telekomunikacijskih, bodisi zaradi lobiranja in drugih dobičkonosnih vladnih pogodb), da je težko, da si ne bi hodili v zelje.

Med njimi sta tudi Wesley Clark, upokojeni general in nekdanji vrhovni poveljnik sil Nata v Evropi, ki je bil na čelu bombardiranja Srbije pod Slobodanom Miloševićem, in Mark Tavlarides, eden izmed direktorjev Varnostnega sveta Clintonove Bele hiše.

State Department nekdanjim diplomatom ne prepoveduje lobiranja v imenu držav, kjer so služili, ali sklepanja poslov v teh državah, a Kosovo tudi ni edina država, kamor so se vrnili nekdanji oblastniki kot poslovneži. Drugi primer, precej skrajni primer, je Irak, navaja NYT. A vprašanje, ali bomo v Bagdadu kdaj videli križišče Ulice Boba Dola in Bulvarja Billa Clintona, kot je to v Prištini, verjetno edinem kraju na svetu s takim poimenovanjem ulic.

Korist za prebivalce?
Omenjeni nekdanji državniki pravijo, da bodo njihovi poslovni odnosi s kosovskimi oblastmi koristili Kosovcem z vzpostavljanjem bolj cvetočega gospodarstva. "Zaposlili bomo ljudi, jim ponudili usposabljanje, ustvarili izvoz in pomagali državi, da raste in se razvije kot demokracija," pravi general Clark, predsednik uprave Envidityja, kanadske energetske družbe, ki namerava izčrpavati kosovske zaloge lignita in proizvajati sintetično gorivo.
Lawrence Lessing, profesor prava in direktor harvardskega Centra Edmonda J. Safre za etiko, meni, da to "unovčevanje" ogroža prestiž ZDA, ker se s tem izgublja humanitarna narava posredovanja leta 1999, s katerim naj bi se ustavilo srbske zločine nad prebivalci Kosova.

Po letu 1999 je bilo Kosovo več let pod mednarodnim protektoratom, ki ga je vodilo na tisoče predstavnikov in zasebnih podjetnikov najrazličnejših držav in Združenih narodov. Štiri leta po neodvisnosti je bila septembra letos uradno končana nadzorovana neodvisnost Kosova, tam pa še vedno ostaja 6.000 mirovnikov.
Vezi med graditelji države in državo
Tesne veze med "graditelji države" in državo, ki so jo zgradili, so številnim omogočile menjavo vlog. Čeprav je Kosovo ena najrevnejših evropskih držav, je priložnosti za dobiček še vedno veliko, še posebej če vlada privatizira ključno premoženje. Američanov ne zanima samo telekomunikacija - največji infrastrukturni projekt v kosovski postjugoslovanski zgodovini je gradnja 100 kilometrov dolgega odseka avtoceste od Prištine do albanske meje, leta 2010 dodeljena ameriškemu Bechtelu. Posel je bil ocenjen na milijardo dolarjev.

Bechtelu je pri tem pomagal Mark Tavlarides, ki danes dela v podjetju Podesta. Podjetje je leta 1993 ustanovil John Podesta, nekdanji vodja Clintonovega kabineta. Tavlarides povezav ne želi komentirati, češ da je politika njegove družbe, da z mediji ne govori o strankah.
General Clark pa pravi, da je "žaljivo" sugerirati, da bi lahko obstajalo kakršno koli navzkrižje interesov med zasebnim služenjem denarja in njegovimi preteklimi zadolžitvami. "Moj posel je popolnoma transparenten in pomaga Kosovcem," je dejal. "Uporabili bomo vir, ki za prebivalce Kosova ni imel nobene vrednosti, in pripeljali v državo na stotine milijonov dolarjev naložb."

"Malce ceneno"
Steven P. Schook, upokojeni brigadir in nekdanji poveljnik KFOR-ja, Natovih sil na Kosovu, pravi, da so njegovi občutki v povezavi s tem "mešani". Danes je zasebni svetovalec nekdanjega kosovskega premierja Ramusha Haradinaja, ki ga je Mednarodno sodišče v Haagu pred tedni oprostilo obtožb vojnih zločinov.
Schook pravi, da dela za Haradinaja, ker verjame v njegove vodstvene sposobnosti, njegova edina finančna korist pa je kritje stroškov njegovega bivanja na Kosovu, kar znese okoli 2.600 dolarjev mesečno. "Sem prihaja veliko nekdanjih diplomatov, ki zdaj predstavljajo zasebne interese," razlaga Schook. "Če bi bil jaz velika korporacija in bi želel biti konkurenčen, bi seveda želel sodelovati z ljudmi, ki mi bodo pri tem pomagali."

Pri tem pa dodaja: "A po drugi strani se zdi malce ceneno. En trenutek ste osvoboditelj, že naslednji pa se potegujete za posel v energetiki."