To so otočja, ki jih običajno povezujemo s soncem, eksotiko, turkiznim morjem in "blaženim mirom". A ta raj na Zemlji ima tudi svojo temnejšo plat, predvsem za domačine, ki živijo na teh otočkih, skorajda odrezanih od preostalega sveta. Medtem ko tujci pridejo, uživajo, zapravljajo in nato odidejo, domačini vse življenje preživijo ob uvoženih konzervah hrane, nizki telesni dejavnosti in slabem dostopu do zdravstvene oskrbe. Posledice takšnega načina življenja so za prebivalce Cookovih otokov, Palauja, Nauruja, Marshallovih otokov, Tonge, Samoe, Tuvaluja in drugih podobnih mikrodržavic jasne - Tihi ocean je območje, na katerem živijo najdebelejši ljudje na svetu.

ITM nad 30
"Tretjina svetovnega prebivalstva ima čezmerno težo ali se že bojuje z debelostjo," je dejala Emmanuela Gakidou z ameriškega instituta za zdravje, "med vsemi državami pa se prav tihomorske države srečujejo z epidemijo debelosti." Podatki to dokazujejo - Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je maja predstavila poročilo držav z najdebelejšimi ljudmi leta 2014 in kar devet mest v prvi deseterici zavzemajo "sanjske" tihomorske države. Na Cookovih otokih je tako debelih 50,8 odstotka ljudi, na Palauju 47,6 %, na Nauruju 45,6 %, na Samoi 43,4 % in na Tongi 43,3 %. Edina netihomorska država v deseterici je na osmem mestu Katar.

Ljudje se sicer štejejo kot debeli, če njihov indeks telesne mase (ITM – razmerje med maso v kilogramih in kvadratom telesne višine v metrih) presega 30 kg/m2. Najpogosteje se uporabljajo definicije, ki jih je leta 1997 določila in leta 2000 objavila WHO - če ITM znaša manj kot 18,5, je telesna teža pod normalno, če je vrednost ITM-ja med 18,5-24,9, je teža normalna. V primeru ITM-ja med 25,0 in 29,9 gre za čezmerno težo, vrednosti, višje od 30, pa se štejejo kot debelost.

"V nekaterih državah je število ljudi, ki imajo zvišano težo ali so debeli, višje od 90 odstotkov. V Polineziji še vedno velja, da je "veliko tudi lepo". A ljudje se morajo zavedati, da takšen pogled ni zdrav," je opozoril Temo Waqanivalu iz WHO-ja, ki sicer prihaja iz Tonge. Če upoštevamo le tiste z ITM-jem nad 30, torej debele ljudi, se odstotek prebivalstva giblje nekje med 40 in 50 odstotki. "Srečujemo se s smrtonosno epidemijo," je opozoril.

Kombinacije genetske zasnove in škodljivih navad
Kje so vzroki za to? Nekateri poudarjajo, da imajo prebivalci teh otokov že po naravi drugačno, močnejšo konstitucijo telesa, stanje pa sta še poslabšala slaba prehrana in malo gibanja. "Gre za populacijo z določenimi genetskimi zasnovami, in ko ti ljudje za nameček trčijo z zahodnjaškim načinom življenja, dobimo tempirano bombo. Vsi dejavniki skupaj so razlog za tako visok delež debelosti," je za CNN dejal Jonathan Shaw z avstralskega instituta za zdravje.

Epidemija debelosti se je začela, ko so prebivalci teh otokov začeli opuščati tradicionalno prehrano, ki so jo sestavljale ribe, zelenjava in krajevno sadje, in jo nadomeščati z uvoženo hrano z Zahoda, pogosto močno predelano, začinjeno in z visoko energetsko, a majhno hranilno vrednostjo. Govorimo o belem rižu, moki, sladkorju, mesu v konzervah in gaziranih pijačah.

Eden glavnih razlogov za spremembo jedilnika so bili stroški hrane. "Povsod po svetu je hrana slabe kakovosti in z visoko energetsko vrednostjo najcenejša," je dodal Shaw in kot primer navedel tihomorske ribiče, ki ujete ribe prodajo, za ta denar pa kupijo ribe v konzervah. "Neverjetno, a na teh otokih je na primer steklenica kokakole cenejša od steklenice vode," je dodal. Skozi zgodovino je večina hrane na otoke prišla iz Avstralije in z Nove Zelandije, danes pa prihaja iz mnogo oddaljenejših držav - iz Kitajske, Malezije in s Filipinov, zato mnogi paketi niti nimajo sestavin in hranilne vrednosti navedenih v angleškem jeziku.

Gibanje za zdravo telo jim je neznanka
Poleg spremenjene prehrane je treba razloge za takšno stanje iskati tudi v vse večji urbanizaciji in razširjenosti poklicev, pri katerih zaposleni večino časa na delovnem mestu presedijo. "Včasih so se ti ljudje v službi veliko gibali, na primer ribiči ali delavci na plantažah, zdaj pa jih je vse več zaposlenih v pisarnah. Koncept rekreacije v prostem času je zanje nekaj popolnoma novega. Na roko jim ne gre niti vreme. To so tropski kraji in počitnikarjem seveda takšno podnebje ustreza, za domačine, ki bi morali izgubiti nekaj kilogramov, pa je vročina dodatna oteževalna okoliščina. Človek na razgretem soncu samoumevno išče senco in počitek, saj želi privarčevati energijo,"
dodaja avstralski strokovnjak.

Nekateri strokovnjaki so prepričani, da so ljudje s tihomorskega območja razvili krepkejše postave, ker je to od njih zahteval način življenja. Gre za t. i. "hipotezo varčnega gena", ki temelji na tem, da so se ljudje s Tihega oceana nekoč odpravljali na dolga potovanja po morju, in tisti, ki so najuspešneje shranili energijo v obliki maščobe, so imeli največ možnosti za preživetje. "Še danes lahko vidimo potomce teh ljudi in ostanke takšnega metabolizma," je dejal Waqanivalu, ki je opozoril, da je na Fidžiju, kjer živi rasno bolj mešano prebivalstvo kot na sosednjih otokih, stopnja debelosti "le" 36-odstotna.

Velika obremenitev za zdravstveni sistem
Debelost pomeni veliko breme tudi za zdravstvene sisteme teh držav, saj so debeli ljudje bolj izpostavljeni srčni kapi, boleznim srca in ožilja in sladkorni bolezni. Razširjenost sladkorne bolezni je prav v Tihem oceanu med najvišji na svetu - na Ameriški Samoi se s to boleznijo bojuje 47 odstotkov ljudi, medtem ko je v ZDA takšnih 13 odstotkov. V drugih državah tihomorskega območja je stopnja diabetesa med 14 in 44 odstotki.

"Otroci so vrh ledene gore"
Skrb vzbujajoče je tudi, da se ne "razlezejo" ljudje v zrelih letih, ampak da kilograme hitro nabirajo že otroci. Vsak peti otrok na tihomorskih otokih se že bojuje z debelostjo, kar ima daljnosežne posledice predvsem za pojav sladkorne bolezni. "Diabetes tipa II se pojavlja že pri otrocih, starih 10 in 11 let, obravnavali pa smo tudi že sedemletne bolnike. Otroci so le vrh ledene gore," je dejala Gakidoujeva. Vse več ljudi je slabokrvnih, številni trpijo zaradi pomanjkanja vitamina A in visokega krvnega tlaka. Izmed 9,7 milijona ljudi, ki živijo na teh ogroženih območjih, jih 40 odstotkov živi z boleznimi srca in ožilja in diabetesom, ti dve bolezni pa sta vzrok za tri četrtine vseh smrti na tihomorskem otočju. Povedano drugače, na Fidžiju le 16 odstotkov domačinov dočaka 55 let ali več. Na Nauruju je pričakovana življenjska doba za moške 59 let, za ženske pa 64.

Vlade posameznih držav in WHO so priporočili več ukrepov za izboljšanje stanja. Predlagali so davek na sladke pijače (v nekaterih državah je že sprejet) in hitro prehrano, prepoved oglaševanje nezdrave hrane, izboljšanje trgovinskih povezav med otoki, večji nadzor nad prodajo izdelkov, sploh tistih, ki so namenjeni otrokom, ter kampanje za spodbujanje bolj zdravega prehranjevanja in pogostejšega gibanja. Voditelji tihomorskih držav so že leta 1995 sprejeli dokument "Vizija zdravih otokov", ki boj proti debelosti in sladkorni bolezni postavlja prav na vrh zdravstvenih izzivov v teh državah. "A stanje se le počasi izboljšuje, saj je navade ljudi težko izkoreniniti," je dodal Waqanivalu, ki je opozoril, da je stanje že tako resno, da je treba sprejeti že strategijo boja s posledicami debelosti, ne več le preprečevati vzrokov zanjo.