Nedeljske regionalne volitve v Franciji so pokazale, da Francozi niso zadovoljni s politiko svojega predsednika. Kljub izjemno nizki volilni udeležbi so s podporo opozicijski Socialistični stranki Sarkozyju poslali jasno sporočilo, da se je znašel na izjemno tankem ledu.

Sarkozy, ki je na predsedniških volitvah leta 2007 premagal socialistično tekmico Segolene Royal, se je že pred nedeljskimi volitvami zavedal, da ga lahko čaka tudi bridek poraz, zato je skušal izničiti pomembnost izidov. "Volitve so regionalne, tudi njihove posledice so regionalne in jih ne moremo tolmačiti na nacionalni ravni," je povedal Sarkozy.

Letošnje regionalne volitve, drugi krog bo naslednjo nedeljo, 21. marca, so bile zadnje pred predsedniškimi in parlamentarnimi volitvami leta 2012, in tako zadnji uradni preizkus priljubljenosti francoskega predsednika in njegove vladajoče stranke UMP (Unija za ljudsko gibanje).

Sarkozy le senca sebe po zmagi
Kot predsedniški kandidat je bil Sarkozy poln elana in velikih besed. Obljubil je, da bo Francijo spremenil v gospodarsko velesilo in jo popeljal na čelo Evropske unije. Doma se je boril za številne reforme, entuziastično predstavljal Francijo v tujini in živel svoje življenje, z ločitvijo in poroko na čelu, na očeh medijev. Zdaj, dve leti in pol kasneje, se njegove besede sesuvajo v prah, predsedniku pa ne kaže najbolje. Francijo pesti huda gospodarska kriza, Sarkozyjeva priljubljenost med Francozi pa se je spustila na 36 odstotkov in je tako najnižja, odkar je prišel na oblast.

Kriza prežema francosko politiko
Francija se spopada z visoko brezposelnostjo, ki je že presegla deset odstotkov, državni primanjkljaj je že presegel osem odstotkov BDP-ja, predsednik Sarkozy in njegova ekipa pa sta v zadnjih mesecih predstavila nekaj ukrepov za spopadanje z gospodarsko krizo, ki so se izkazali za izjemno neuspešne. Francoski volivci so utrujeni, nezainteresirani, nestrpni in nezaupljivi do politikov, bojijo se za svoje službe, pokojnine in način življenja.

Sarkozy je prvič v svoji vladavini začutil, da mu Francozi ne sledijo več. Prejšnji teden je tako pozval k premoru v zastavljenem načrtu reform, a vse višja brezposelnost, skrb, kako se bo država rešila iz recesije, številni neuspehi pri spreminjanju politik, problemi okoli Sarkozyjevega sina ter slabo vodena razprava o nacionalni identiteti, kljub vsemu rušijo Sarkozyjevo avtoriteto. Zaradi nezadovoljstvo z vladanjem se od stranke UMP in njenega predsednika odvračajo tudi njihovi največji in tradicionalni zagovorniki.

Francija izgublja tisto, kar ji je najdražje?
Nezadovoljstvo s Sarkozyjevo politiko so seveda s pridom izkoristili njegovi nasprotniki. Predsednica socialistične stranke Martine Aubry je dejala, da Francija ne želi "politike, ki uničuje tisto, kar je Franciji najdražje - model socialne pravičnosti, svobodo, enakost in bratstvo". Sarkozy se bo moral resno zamisliti nad svojimi dejanji, če bo hotel v dveh letih in pol, kolikor mu jih ostaja do naslednjih volitev, znova prilesti na vrh in premagati nasprotnike.