Nekdanji politični voditelj bosanskih Srbov je obtožen vojnih zločinov in drugih grozodejstev med vojno v BiH-u od leta 1992 do leta 1995, med drugim tudi za genocid v Srebrenici, kjer je v pokolu umrlo približno 8.000 Bošnjakov.

Karadžić se je opravičil žrtvam zločinov kot medvojni predsednik bosanskih Srbov, vendar pri tem poudaril, da lahko sprejme le "moralno odgovornost", ne pa kazenske odgovornosti za sodelovanje pri teh grozodejstvih.

Kot je dejal v prvem delu sklepnega govora, je tožilstvo povsem "pometlo pod preprogo", da je bil "prijatelj" muslimanov. "Jaz vem resnico, tožilstvo ve resnico, a skušajo zavajati sodišče," je dejal Karadžić, ki so ga po 13 letih na begu nato leta 2008 prijeli v Beogradu in ga izročili haaškemu sodišču.

"Vse sem storil, da bi se izognil vojni, med vojno pa sem storil vse, da kar se da ublažim trpljenje," je še dejal na mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije.

Karadžića obtožujejo, da je bil glavni načrtovalec etničnega čiščenja med vojno v BiH-u, ki je zahtevala več kot 100.000 smrtnih žrtev. Z domov je bilo pregnanih 2,2 milijona ljudi in vojna se je končala z Daytonskim sporazumom, ki je državo razdelil na dve entiteti - Republiko srbsko in Federacijo BiH, v kateri živijo pretežno muslimani in Hrvati.

Po trditvah haaškega tožilstva je pri načrtovanju vojnih zločinov Karadžić sodeloval z nekdanjim srbskim predsednikom Slobodanom Miloševićem in medvojnim vojaškim poveljnikom bosanskih Srbov Ratkom Mladićem. Milošević je umrl leta 2006 v priporu haaškega sodišča, medtem ko so Mladića prijeli v Srbiji leta 2011 in ga prepeljali v Haag.

Zahteva po dosmrtni kazni
Tožilstvo, ki je sklepno besedo končalo v torek, za Karadžića, ki bo imel besedo še v četrtek, zahteva dosmrtno zaporno kazen. Razsodba naj bi bila znana prihodnje leto. Prihodnji torek bosta obe strani imeli možnost replike na argumente nasprotne strani.

V sklepnih besedah Karadžić sicer ni zgolj zanikal krivde, ampak sodišče še pozval, naj pri odločanju o njegovi prihodnji usodi upoštevajo tudi njegove "osebne okoliščine" in dejstvo, da do zdaj še ni bil kaznovan.

Karadžiću so začeli soditi leta 2009. Tožilstvo je svoje dokaze in priče predstavljalo do maja 2012. Nastopilo je 195 prič tožilstva. Karadžić pa je pred sodišče od leta 2012 do februarja letos pripeljal 238 prič, med njimi tudi Mladića.