Pred tremi leti je Dodik v pogovoru za časopis Dnevni Avaz povedal, da je Karadžić leta 1997 iz Narodne banke Republike srbske vzel 36 milijonov takratnih nemških mark, za kar naj bi obstajali tudi dokumenti. Najprej naj bi iz trezorja vzel 28 milijonov mark, ob neki drugi priložnosti pa še osem, je razkril in pojasnil, da je bil Karadžič takrat že zamenjan in že na begu pred roko pravice.

Dodik je v pogovoru tudi spomnil, da to kaznivo dejanje nikoli ne zastara, zato se lahko v vsakem trenutku sproži preiskavo, a te dni je, kot kaže, obrnil ploščo in po aretaciji Karadžića nemudoma obljubil denar njegovi družini, da bi ga lahko obiskala, in finančno pomoč za njegovo obrambo. A bolj kot skrb za Karadžića je obljuba o pomoči po mnenju poznavalcev že del Dodikove predvolilne kampanje.

O nekdanjem vodilnem nič dobrega
Da je nekdanjega političnega vodjo bosanskih Srbov bolj kot usoda srbskega naroda zanimalo lastno bogatenje, trdi tudi Bilijana Plavšić, ki je predsednikovanje Republiki srbski prevzela po Karadžićevem umiku julija leta 1996. Plavšićeva, ki jo je haaško sodišče obsodilo na 11 let zapora, je za zaporniškimi zidovi napisala knjigo "Pričevanja". V knjigi Karadžića opisuje kot nehumanega in neodgovornega človeka, ki mu je bilo malo mar za lasten narod.

Plavšićeva med različnimi finančnimi mahinacijami svojega nekdanjega nadrejenega večkrat omenja tudi tihotapljenje, ki se je še posebej razširilo v času vojne. Ko je tihotapljenje enkrat omenila Karadžiću, ji je ta odvrnil: "Od nečesa je pač treba živeti." Sama mu je ob tem omenila nesrečni narod, ki mora prav tako od nečesa živeti, na kar naj bi ji on odgovoril: "Naj gre narod v p. m."

Žrtve vojne zahtevajo več milijard dolarjev
Tudi če drži zgodba o ukradenih milijonih, pa bi bilo to vseeno premalo, da bi Karadžić lahko poplačal žrtvam vojne v BiH-u, ki so ga tožile na ameriških sodiščih in dobile pravico do odškodnine v vrednosti 4,5 milijarde dolarjev. Po besedah visokega ameriškega predstavnika v BiH-u, Raffija Gregoriana, lahko ob Karadžićevi aretaciji zdaj sodišča začnejo postopke za izplačilo odškodnine.

Zaradi zahtevanih odškodnin bi lahko Karadžić izgubil premoženje, s katerim bi vrnili dolg žrtvam. Prav zaradi tega je za urad visokega predstavnika mednarodne skupnosti v BiH-u in sile Euforja izredno pomembna njegova premična in nepremična lastnina v BiH-u, meni Gregorian. Zdaj se že razmišlja o možnosti za zaseg lastnine, da bi vsaj delno oz. simbolično poplačali dolg žrtvam.

Poleg Karadžićeve lastnine bi lahko zasegli tudi lastnino njegovih svojcev in zvestih privržencev, ki so mu v teh letih pomagali pri skrivanju. Gregorian je prepričan, da so prav svojci tvorili srce mreže, ki mu je pomagala pri begu, zaradi česar so tudi oni na črnem seznamu ZDA.

G. V.