Ahmet Zulić je na sojenju nekdanjemu voditelju bosanskih Srbov na Mednarodnem sodišču za vojne zločine, storjene na ozemlju nekdanje Jugoslavije opisal, kako je preživel ujetništvo v taborišču Manjaća, ko so Srbi "etnično očistili" Sanski most na severozahodu BiH-a, poboje zapornikov, pretepanja, mučenja in načrtno stradanje.

Zulić pričal o usmrtitvah Muslimanov
Zulić je pred sodiščem zatrdil, da je bil prisoten ob likvidaciji okoli 20 muslimanskih moških nedaleč od Sanskega mostu. Srbski vojaki naj bi jih najprej prisilili, da so si izkopali lastne grobove, nato pa so jim prerezali vratove. Sam naj bi preživel, ker se je zanj zavzel njegov srednješolski učitelj.

Karadžić, ki se zagovarja sam, je svoje mnenje, da si je Zulić ta poboj v celoti izmislil, podkrepil z izjavo, da so na omenjenem mestu po vojni izkopali truplo le enega Bošnjaka. Zulić mu je v odgovor med več kot triurnim navzkrižnim zasliševanjem pokazal rano na svojem vratu, ki naj bi jo povzročil "mesar", ko ga je začel rezati.

Crnčalo: Karadžić ukazal napad na muslimanske hiše
Na sodišču je nastopila tudi že druga priča tožilstva. Bošnjak Sulejman Crnčalo je opisal, kako so Srbi julija 1992 njegovo družino in še okoli 90 Bošnjakov pregnali s Pal v Sarajevo. Življenje v obleganem Sarajevu je bilo zelo težko, saj so bili civilisti vsakodnevno žrtve bombardiranj in napadov ostrostrelcev, umirali pa so tudi zaradi pomanjkanja hrane, vode in elektrike, je pripovedoval.

Crnčalova soproga je 28. avgusta 1995 umrla v eksploziji na sarajevskem trgu Markale, za katero je po obtožnici proti Karadžiću in prejšnjih razsodbah haaškega sodišča odgovorna vojska Republike srbske. Karadžić zanika srbsko odgovornost za napad na trg. Med navzkrižnim zasliševanjem je Crnćalu dejal, da mu bo pokazal, koga lahko krivi za poboj 43 ljudi.

Crnčalo je dejal, da je junija 1992 slišal Karadžića, kako je na shodu na Palah dejal, da je "najboljši način za obrambo srbskih hiš napad na muslimanske hiše". "To so bile grozne besede za naša ušesa. Dejal je, da je treba napasti vsako muslimansko hišo, kjer koli je, saj se s tem brani srbska hiša," je povedal.

Obtoženec zavlačuje sojenje
Sojenje Karadžiću se je začelo oktobra lani, a ga je obtoženec vse do svoje uvodne besede 1. marca bojkotiral in trdi, da nima dovolj časa za pripravo obrambe. Sodišče ni ugodilo nobeni njegovi zahtevi in mu dodelilo zagovornika po službeni dolžnosti, Britanca Richarda Harveyja.

Obtožnica v 11 točkah Karadžića bremeni genocida, zločinov proti človečnosti in vojnih zločinov, grozi pa mu dosmrtna ječa. Med največjimi zločini, ki se mu očitajo, je poboj več kot 7.000 Muslimanov v Srebrenici julija 1995 in 44-mesečno obleganje Sarajeva, v katerem je umrlo okoli 10.000 civilistov.