Zaradi približevanja Evropski uniji in nove proevropske srbske vlade se je pričakovalo skorajšnje prijetje Mladića, zato se je nekdanji vojaški poveljnik bosanskih Srbov v strahu za svojo svobodo pogodil s tistimi, ki so ga lovili, in jim razkril podatke o svojem nekdanjem nadrejenem, poroča britanski časopis Daily Telegraph, ki se sklicuje na vire v nemških obveščevalnih službah.

V svetu so vsi pričakovali, da bo Mladić prijet pred Karadžićem, saj naj bi imele obveščevalne službe boljše podatke o njegovem gibanju. "Mladić je podatke o Karadžiću izdal pred nekaj meseci, da bi tako rešil sebe," trdi neimenovani vir. Mladić naj bi se skušal za vsako ceno izogniti haaškemu sodišču in naj bi privolil v sojenje v Srbiji, kjer med nekaterimi prebivalci še vedno uživa podporo in ima status narodnega heroja.

Namig tujih obveščevalcev
Britanski časopis Financial Times poroča, da so Karadžića kljub njegovi skrbno izdelani krinki pomagale izslediti ameriške in britanske tajne službe, ki so srbsko tajno službo obvestile nekaj tednov pred njegovo aretacijo. Srbski varnostni organi naj bi čakali z aretacijo do začetka tega tedna, ko je srbski predsednik Boris Tadić za vodjo glavne tajne službe imenoval svojega človeka. Eden od poznavalcev je dejal, da to ni bil prvi poskus, da bi ga prijeli, vendar so ga prej ščitili ljudje na zelo visokih položajih.

Srbski notranji minister Ivica Dačić je dejal, da so Karadžića pomagale skrivati srbske tajne službe. "Tajne službe so ga varovale, tajne službe so ga zdaj predale," naj bi po pisanju srbskih medijev dejal vodja socialistične stranke, stranke nekdanjega srbskega predsednika Slobodana Miloševića. Pri aretaciji Karadžića, ki zdaj čaka na izročitev haaškem sodišču, naj po Dačićevih besedah ne bi sodelovala policija. Karadžićev odvetnik Svetozar Vujačić je dejal, da je Karadžića izdal telefonski pogovor z enim izmed sorodnikov, šlo naj bi za sina Saša. Karadžića, ki se je v Beogradu skrival zadnja tri leta, so izsledili pred 20 do 25 dnevi, je še dejal.

Skope podrobnosti aretacije
Kot sta na tiskovni konferenci pojasnila tožilec za vojne zločine Vladimir Vukčević in koordinator za sodelovanje s haaškim sodiščem Rasim Ljajić, je bila aretacija izvedena z najmanjšim tveganjem. Akcija se je začela v ponedeljek popoldne, prostost pa so mu odvzeli v večernih urah. Karadžićev odvetnik sicer še vedno trdi, da so Karadžića prijeli že v petek in ga potem tri dni zadrževali v neki sobi. Ko so ga prijeli, Karadžić ni zanikal svoje identitete, po postopku z DNK-jem pa je bila njegova identiteta potrjena. Karadžić se sicer brani z molkom, o krivdi glede obtožb pa se bo izrekel šele v Haagu. Kot piše Jutarnji list, naj bi Karadžić pred sodnikom dejal le: "Žal mi je, da nisem zdržal do konca leta. Haaško sodišče bi do takrat zaprli in jaz bi bil miren do konca življenja."

Po besedah srbskega novinarja Dragana Bujoševića je bila aretacija Karadžića dolgotrajen projekt, ki naj bi se po njegovem mnenju začela že pod vlado Vojislava Koštunice. Meni, da so Karadžića ujele sile, ki so ga pred tem skrivale, kakor se je zgodilo že z nekaterimi drugimi haaškimi obtoženci.

Komu 6,6-milijonska nagrada?
Hrvaški Dnevnik piše, da naj bi nekdo dobil 6,6 milijona dolarjev nagrade: ameriška vlada je namreč za podatke o Karadžiću ponujala 5 milijonov dolarjev, srbska vlada pa milijon evrov. Po pravilih ameriška vlada nagrado izplača človeku, ki se potem sama odloči, v kateri državi in kateri valuti želi denar.

Nekdanji vodja beograjske policije Marko Nicović je prepričan, da so Karadžića prijeli zaradi nagrade, in dodaja, da so nagrado 5 milijonov dolarjev Američani izplačali tudi leta 2001 ob izročitvi Slobodana Miloševića. Podpredsednik Srbske radikalne stranke Milorad Mirčić njegovim besedam pritrjuje. "Ta denar je že izplačan, šel pa je v roke Borisu Tadiću ali nekomu iz njegovega kroga. Ne govorim na pamet, v svojem času je tudi Zoran Djindjić prejel pet milijonov dolarje za izročitev Slobodana Miloševića, o čemer obstajajo tudi dokazi in priče."

Lik zdravilca delo tajnih služb
Kot je znano, se je 63-letni Karadžić 12 let uspešno skrival pred roko pravice, potem pa so ga v ponedeljek aretirali v Beogradu. Z dolgimi sivimi lasmi, močno shujšan in z dolgo brado je pod imenom Dragan David Dabić živel v Novem Beogradu in se ukvarjal z alternativno medicino. Dragan Dabić, čigar ime je uporabil Karadižić, je umrl leta 1993 v Sarajevu. Karadžiću so osebno izkaznico izdali leta 1999 v Rumi, predstavil pa se je kot begunec iz Dvora na Uni.

Srbski mediji namigujejo, da Karadžić sam ni mogel ustvariti tako prepričljivega lika alternativnega zdravilca, ampak so mu pri tem pomagali njegovi zavezniki iz srbskih tajnih služb. Zgodbe, kako se nekdanji politični vodja bosanskih Srbov skriva po gozdovih, planinah in v osamljenih samostanih, naj bi v javnost posredovale tajne službe prav z namenom, da se je lahko istočasno skril za likom zdravilca in svobodno sprehajal po mestu.

Zdaj na vrsti Mladić?
Bruselj je pozdravil aretacijo Karadžića in jo označil za "mejnik" v srbskem približevanju Evropski uniji, a ob tem opozoril Beograd, da mora slediti še aretacija Mladića.

A Karadžić in Mladić sta si zelo različna, pravi visoki svetovalec za Balkan pri International Crisis Group James Lyon. Medtem ko je Karadžić v Srbiji videti kot komična figura, pa imajo Mladića po drugi strani za pravega heroja in branitelja Srbov. "Ni dvoma, da srbske tajne službe vedo, kje je Mladić, vprašanje je le, če so ga pripravljene prijeti. To ne bo lahko," je prepričan Lyon.

Karadžić pod škarje in britev
Karadžić se je v zaporu ostrigel in obril, tako da je zdaj videti kot pred 14 leti, le malce ostarel, je dejal njegov odvetnik. Svetozar Vujačić je še povedal, da se bo Karadžić pred haaškim sodiščem branil sam. Karadžić bo imel v Srbiji pravno oz. strokovno ekipo, ki mu bo ves čas pomagala pri obrambi, vendar pa se bo branil sam, "kakor to mojstrsko počne tudi Vojislav Šešelj", je dejal Vujačić in dodal, da je njegov klient prepričan, da bo z božjo pomočjo zmagal.

Vujačić ni izključil možnosti, da bi nekdanji vodja bosanskih Srbov odšel v Haag že ta konec tedna, je pa ponovil, da bo pritožbo na odločitev preiskovalnega sodnika vložil v petek. Kot je pojasnil, to počne predvsem zato, da bi Karadžićevi družini omogočil obisk obtoženca, ko je ta še v Beogradu. Preiskovalni sodnik je v torek družini dovolil obisk, toda visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH-u Miroslav Lajčak družini ni dovolil odhoda iz države.

"Težko je napovedati točen dan, ko bo izročen. Njegova identiteta je potrjena. Zdaj ima obramba tri dni časa za pritožbo, ki jo je Svetozar Vujačić že napovedal. Potem ima izredni kazenski svet tri dni časa, da se odloči glede pritožbe, postopek pa se konča s podpisom ministrstva za notranje zadeve. Realno je pričakovati, da bo to v ponedeljek ali torek, mogoče je tudi prej, vse je odvisno od tega, kdaj bo zasedal svet," je za B92 dejal tiskovni predstavnik tožilstva Bruno Vekarić.

Po drugem scenariju naj bi Karadžićev odvetnik vložil pritožbo na odločitev sodišča o izročitvi šele v petek, zato se lahko zgodi, da bo izročen šele konec prihodnjega tedna.

Dolg seznam zločinov
Tako Karadžić kot Mladić sta obtožena številnih zločinov: med drugim genocida v Srebrenici, v katerem je umrlo okoli 8.000 bošnjaških dečkov in moških, sodelovanja pri njem, zločinov proti človečnosti, kršitve vojnega prava, posilstev, nezakonitih deportacij in uničenja domov v BiH-u med aprilom 1992 in julijem 1995. Oba sta obtožena tudi zasedbe Sarajeva in izkoriščanja 284 ZN-ovih mirovnikov za živi ščit maja in junija 1995. 44 mesecev so sile pod njunim poveljstvom bombardirale mesto z namenom, da bi ubile, ranile in terorizirale civilno prebivalstvo Sarajeva, pri čemer je umrlo 12.000 civilistov.

K. T. / G. V.