Kat (Catha edulis) velja za blago naravno poživilo, ki pri uživalcih povzroča ugoden občutek, jih napolni z energijo, prežene lakoto in premaga zaspanost. Glavna psihoaktivna sestavina rastline je katinon, ki deluje kot amfetamini, zaradi česar je v nekaterih državah prepovedan in uvrščen na seznam močnih mamil. Toda ne v delih Afrike in Arabskega polotoka, kjer ima uživanje listov večstoletno tradicijo in predstavlja pomemben del družabnega življenja ali, bolje rečeno, si brez kata sploh ne predstavljajo druženja in zabave. Žveči se mlade liste, ki se jih z rastline lahko obira vse leto. Rastlina zraste do pet metrov v višino, lahko tudi več, in najbolje uspeva na nadmorski višini od 1500 do 2500 nadmorske višine.

Najbolj je uporaba kata razširjena v Somaliji in Jemnu, kjer uživanje ni samo družabno početje, ampak predstavlja resen družbeni problem, saj je od njega odvisen velik del prebivalstva, kar je za države, ki so ene najrevnejših na svetu, še dodatna težava. V Jemnu naj bi kat uživalo kar 80 odstotkov moških, 60 odstotkov žensk in, kar je najbolj skrb vzbujajoče, vse večje število otrok, starih tudi manj kot deset let. Za Somalijo zaradi dolgoletnega brezvladja in spopadov natančni podatki niso znani, a verjetno lahko govorimo o podobnih številkah.

Uživanje kata ima dolgoročno škodljive posledice za zdravje njegovih žvečilcev; po navedbah Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) med drugim povzroča blažjo odvisnost, visok krvni tlak, nespečnost, razdražljivost, glavobole, pri moških naj bi celo vplival na potenco, poleg tega pa je zaradi njega tudi vse več zobnih obolenj. Čeprav zagovorniki kat primerjajo z uživanjem kave, pa nekateri del krivde za brezupno stanje v Somaliji pripisujejo prav katu in njegovim uničevalnim posledicam za zdravje ter razpoloženje tamkajšnjih prebivalcev. Ni tudi malo primerov, ko so zaradi kata razpadle družine ali so starši zapustili svoje otroke.

Čeprav ga njegovi uživalci zaradi omamnih učinkov imenujejo rajska roža, pa ga lahko zaradi škodljivih posledic zelo razširjene uporabe med vsemi sloji prebivalstva označimo tudi za prekletstvo.

Težave izginejo
"Kat je dober za matere, ki ga prodajajo, a katastrofa za tiste, ki ga uživajo. Dan in noč prosim Boga, da ga moji otroci ne bi žvečili," je povedal Ali, ki v somalski prestolnici Mogadiš služi s prodajo kata na debelo, a vseeno priznava njegove škodljive učinke. "Moški, ki žvečijo, niso dobri. Žvečijo zraven lačnih otrok," je ob tem potožila njegova rojakinja Marjan Mohamed, ki ob tem še pove, da je bila v svojem življenju poročena že trinajstkrat, čeprav kot razlog ni posebej navedla kata.

A take zgodbe se ne dotaknejo večine uživalcev kata, in ko se na tržnici pojavijo nove zaloge zelenih listov, spokojnost zamenja vrvež in ljudje kar naenkrat oživijo. "Predsednik je prispel, predsednik je prispel," se sliši, toda vzkliki niso namenjeni somalskemu voditelju, temveč je v središču pozornosti prav kat. Vreče z njim so naložene na tovornjake in kombije, ki jih spremljajo oboroženi možje.

Vsak dan na letališču v Mogadišu pristajajo letala s katom iz sosednjih Etiopije in Kenije, kjer ga gojijo na plantažah v hribovju, nato pa ga razvozijo v vse dele Somalije. Potem ko so v Veliki Britaniji, kjer živi veliko somalskih izseljencev, julija lani kat prepovedali in ga uvrstili na seznam prepovedanih substanc, je to povzročilo pravi pretres na somalskem tržišču, saj se je trg zasičil, cene pa drastično padle. Cena za najslabšo kakovost se je prepolovila na deset dolarjev za kilogram, medtem ko je treba za kakovostnejše liste zdaj namesto 30 dolarjev za kilogram odšteti le še 18 dolarjev.

Če je to prineslo nasmeh na obraze uživalcev, pa za celotno družbo to pomeni še dodatno težavo, saj bo tako dostopnost še večja. "Zdaj žvečim vsak dan in problemov ni več," z zadovoljstvom pravi 27-letni zidar Mohamed Kalif, ki si je pred tem lahko kat privoščil le enkrat na teden.

Oblasti se zavedajo posledic, ki jih uživanje kata prinaša somalski družbi, a so trenutno še vedno preveč zaposlene s postavljanjem države in z bojem proti islamskim skrajnežem iz vrst Al Šababa. "Somalci zapravljajo denar, čas in energijo za kat. Od njega imajo koristi le tisti, ki ga pridelujejo," pove Ali Mohamud iz pisarne župana Mogadiša.

V Somaliji je uživanje kata zakonito, vendar se z novo oblastjo na tem področju stvari že premikajo in maja letos je bil v somalskem parlamentu vložen predloga prepovedi zelenega poživila. Poslanec Mohamud Mohamed Godir je kolege v parlamentu pozval, naj se zavedajo uničujočih posledic za somalsko družbo in odločno podprejo prepoved kata.

Delček miru med vojno
Prek Adenskega zaliva v Jemnu divja državljanska vojna, a to ne pomeni, da si borci na vseh straneh ne vzamejo popoldanskega odmora po kosilu vse tja do večerne molitve, in se predajali najpomembnejšemu nacionalnemu užitku – žvečenju kata. Najrevnejša država v arabskem svetu zaradi spopadov razpada in gospodarstvo je že skoraj povsem uničeno, toda vojna vihra ni zaustavila trgovine s katom, ki jo spodbuja nenehno povpraševanje milijonov prebivalcev.

"V vojnih razmerah, kot jih imamo, s stresom in eksplozijami, je kat edina stvar v dnevu, ki nam da delček miru in udobja," je povedal uradnik Mohamad Azal iz mesta Aden na jugu države.

Glede na podatke Svetovne banke se eden od sedmih Jemencev ukvarja s pridelavo ali prodajo kata, ki je tudi največji posamičen vir zaslužka na podeželju in drugi največji zaposlovalec v državi za običajnim kmetijstvom, celo pred javnim sektorjem. V mestih, uničenih od spopadov in bombardiranj, zmanjkuje vode in drugih osnovnih dobrin, a oskrba s katom ostaja neprekinjena.

Aden se s katom oskrbuje iz dve uri vožnje oddaljenega mesta Dalea, a pot poteka po bojišču, kjer se spopadajo hutijevski uporniki, različne milice in pripadniki Al Kaide. Vseeno se Ali Musin Al Džahafi vsak dan poda tja in nazaj po tako želene liste kata. "Vsak dan je avantura. Pot spremljajo letalski napadi, spopadi, nadzorne točke in vse vrste nevarnosti," pripoveduje in dodaja, da je to vir njegovega zaslužka in z njim preživlja celotno družino.

Pridelava kata v pretežo puščavskem Jemnu predstavlja tudi ekološki problem, saj velja za "žejno" rastlino, ki za svojo rast potrebuje velike količine vode, te pa v Jemnu kronično primanjkuje zaradi presihanja podzemnih vodnih virov. Ker je nezahtevna vrsta in se njene dobičkonosne liste lahko obira vse leto, zaseda velik del kmetijskih površin v državi, kjer bi lahko sicer uspevali drugi pridelki.

Zaseg v Sloveniji
V Sloveniji smo na kat postali pozorni januarja letos, ko so na brniškem letališču v razmiku nekaj dni zalotili dva potnika, enega avstrijskega državljana in enega imetnika avstrijskega dokumenta za tujce, ki sta skupaj skušala pretihotapiti kar 70 kilogramov kata pod pretvezo, da gre za svežo zelenjavo, kar je bilo napisano v izvozni deklaraciji.