Potem ko je na majskih volitvah britanska laburistična stranka dosegla izjemno slab rezultat, je še isti dan odstopil dotedanji predsednik stranke Ed Miliband in je stranko nekaj mesecev vodilo začasno vodstvo, je bilo v soboto konec vseh ugibanj. Novi predsednik laburistov je postal precej neznani poslanec, levičar Jeremy Corbyn.

Corbyn velja za upornika v stranki
66-letni Jeremy Corbyn je odrasel v politični družini, njegovi starši so se namreč kot aktivisti spoznali med špansko državljansko vojno, in to je začrtalo njegovo poklicno pot. Najprej je delal za sindikate, leta 1983 pa je bil prvič izvoljen v parlament, kjer sedi še danes. Nikoli ni bil minister v nobeni laburistični vladi, niti ni bil minister vlade v senci. Kot poslanec spodnjega doma britanskega parlamenta je bil Corbyn večino časa v ozadju, si pa je kljub temu prislužil sloves notoričnega upornika, saj je več kot 500-krat glasoval v nasprotju s stališči svoje stranke.

Leta 2003 je nasprotoval invaziji na Irak, za katero se je odločil tedanji laburistični premier Tony Blair, v zadnjih letih pa se je izkazal za odločnega nasprotnika varčevalnih ukrepov, zaradi katerih so se skrčila sredstva za javne službe in socialne transferje. Je tudi kritik čezatlantskega prostotrgovinskega sporazuma TTIP, o katerem se pogajajo Evropska unija in ZDA.

Novi vodja laburistov je goreč zagovornik idej Karla Marxa, za katerega pravi, da se lahko od njega še vedno veliko naučimo. Zavzema se za delitev bogastva z visokim obdavčenjem podjetij in bogatih posameznikov, je za podržavljenje britanskih železnic in energetskega sektorja ter za "maksimalno plačo", ki bi omejila zaslužke menedžerjev. Zavzema se za odpravo britanskega jedrskega orožja.

"Begunci, dobrodošli v Veliki Britaniji, članici EU-ja"
Corbyn ostro nasprotuje pozivom k poostritvi nadzora na mejah, saj so priseljenci po njegovem mnenju Veliki Britaniji prinesli ogromno. "Mislim, da otroci, ki so rasli v večkulturni družbi, zelo dobro razumejo preostanek sveta," je dejal pred kratkim. Tudi na sobotnem shodu v podporo beguncem je kot pravkar izvoljeni prvak opozicije nagovoril zbrano množico in pozdravil prihod beguncev iz Sirije in od drugod v Veliko Britanijo.

Jasen je bil tudi glede napovedanega referenduma o članstvu Velike Britanije v Evropski uniji, saj se je, čeprav je na referendumu leta 1975 glasoval proti članstvu Velike Britanije v Evropski uniji, zavzel za obstoj Združenega kraljestva v povezavi. Po njegovem mnenju nezadovoljstvo z Unijo ne pomeni, da bi Britanci morali kar oditi. "Moramo ostati in se skupaj boriti za boljšo Evropo," je prepričan. To je prav danes potrdil tudi novi predstavnik za zunanjo politiko laburistične stranke Hilary Benn, ki je dejal, da se bo stranka zavzemala za obstanek v Evropski uniji pod vsemi pogoji.

Se bo stranka obrnila preveč v levo?
Corbynov nepričakovani vzpon v stranki je že sprožil številna opozorila pred prevelikim premikom v levo in posledično celo pred razkolom. Njegov vzpon na vrh je omogočila za nekatere sporna odločitev vodstva stranke, da so lahko na glasovanju - ob registraciji in plačilu treh funtov - tokrat prvič sodelovali tudi posamezniki, ki niso člani laburistične stranke ali sindikatov.

Svoj glas je na glasovanju za novega predsednika stranke oddalo 554.000 ljudi, Corbyn pa je prejel 60 odstotkov glasov in tako prepričljivo premagal ostale tri tekmece, Andyja Burnhama, Yvette Cooper in Liz Kendall. A se je ob vsem tem pojavila zaskrbljenost, da so na izid vplivali tudi tisti, ki sploh niso podporniki stranke.

Je lahko oboževalec Karla Marxa novi britanski premier?
Zmaga je dala Corbynu mandat, da 115 let staro britansko stranko popelje nazaj k njenim socialističnim koreninam in izzove prepričanje, da lahko volitve v Veliki Britaniji dobiš le s podporo sredinskega volilnega telesa. A kako se bo novi vodja spopadel z vodenjem stranke, ki je na letošnjih volitvah doživela zgodovinski poraz, bo pokazal čas. Mu bo s svojimi socialističnimi prepričanji in premikom stranke v levo uspelo prepričati volivce, da je lahko občudovalec Karla Marxa novi britanski premier in da se bo lahko laburistična stranka čez pet let spet spogledovala z Downing Streetom ali pa bo stranka zabredla še globje v težave in tvegala celo razkol?

V vsakem primeru je Corbyn kot predsednik laburistov razburkal britansko politično prizorišče. In kot so šaljivo zapisali pri The New Yorkerju: "Če verjamete v idealistično levico, je za vas vzpon Corbyna na čelo stranke kot prihod Mesije. Če ste nekdo, ki je delal za Tonyja Blaira, se boste ulegli na posteljo v temni sobi, se prijeli za glavo in vprašali, ali ni vaše življenjsko delo ravnokar romalo v smeti. Če pa ste član konservativne stranke, ki trenutno vlada z udobno večino, si boste slavnostno natočili kozarec šampanjca in se, ob prvem požirku, začeli smejati tako glasno, da bodo iz vašega nosu pritekli mehurčki."