Še nikoli se ni zgodilo, da bi prihod katerega veleposlanika v katero državo na svetu vzbudil toliko navdušenja, kot je hči legendarnega ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja, ko je prispela v Tokio. Ko je izročila poverilna pisma cesarju Akihitu, jo je pozdravljalo tisoče Japoncev. S cvetjem in mahanjem so pozdravili še zadnjo živečo članico znamenitega Kennedyjevega političnega klana, ki je po priljubljenosti najboljši ameriški približek evropskim kraljevim družinam.

Japonci imajo do Kennedyjevih poseben odnos, kajti Kennedy je v trenutku, ko je bil 22. novembra 1963 ustreljen v atentatu v Dallasu, načrtoval obisk na Japonskem. To bi bil sploh prvi obisk ameriškega predsednika po koncu 2. svetovne vojne, zaradi česar je pomenil simbolično otoplitev odnosov med nasprotnicama iz druge svetovne vojne.

Ko je lani Caroline Kennedy nastopila veleposlaniško funkcijo, je bilo navdušenje na japonski strani dvojno: po eni strani edina Kennedyjeva hči na tako pomembni funkciji predstavlja nostalgični opomnik na veličastno obdobje ZDA, ki ga je poosebljal JFK, po drugi strani pa je Obama z njenim imenovanjem dal jasno vedeti, da so za ZDA trdni odnosi s Tokiem zelo pomembni. Japonska je sicer četrta največja trgovinska partnerica ZDA.

Ena od prvih stvari, ki jih je naredila po svojem prihodu v Tokiu, je bilo njeno srečanje s preživelimi po eksploziji jedrske bombe v Nagasakiju, ki so jo leta 1945 odvrgli Američani.

Neomajna podpora Obami
Obama se je Kennedyjevi z mestom veleposlanice zahvalil za njeno neomajno podporo v njegovi kampanji za predsednika. 27. januarja 2008 je Kennedyjeva v New York Timesu objavila prispevek z naslovom "Predsednik kot moj oče," v katerem je napovedala, da bo podprla Baracka Obamo in besedilo sklenila z besedami "Nikoli nisem imela predsednika, ki bi me navdihoval tako, kot je po besedah mnogih moj oče navdihoval njih. Zdaj pa prvič verjamem, da sem našla moža, ki bi lahko bil tak predsednik- ne le zame, temveč za novo generacijo Američanov."

Kennedyjeva je bila tudi tista, ki je svojega, zdaj že pokojnega strica, senatorja Edwarda "Teda" Kennedyja, leta 2008 prepričala, da je na demokratskih volitvah za predsedniškega kandidata namesto Hillary Clinton podprl Obamo.

V svet politike je namreč kljub večkratnim pozivom in snubljenju stopila šele z Obamo. V Obamovi kampanji leta 2008 je bila zelo dejavna: spremljala ga je na več srečanjih z volivci na Floridi, v Indiani in Ohiu, med drugim pa je bila tudi govornica na demokratski konvenciji v Denverju. Ko je Obama potem za državno sekretarko izbral takratno newyorško senatorko Hillary Clinton, je Kennedyjeva izrazila željo, da bi jo nadomestila na senatorskem položaju, pozneje pa se je umaknila iz boja za želeni stolček, kot vzrok pa navedla osebne razloge.

In čeprav nima nobenih diplomatskih izkušenj, je senat lani njeno imenovanje za veleposlanico na Japonskem podprl soglasno. Njeno imenovanje je bilo sicer del kvote veleposlanikov, ki so izbrani politično in torej niso karierni diplomati.

"S svojim življenjem, s svojim delom, s svojo inteligenco in s svojim značajem bo gospa Kennedy svetel vzor mladim ženskam na Japonskem," je "najljubši hčeri New Yorka,"- polaskala senatorka te zvezne države Kristen Gilibrand. Nič manj laskav ni bil senator Ed Markey. "Predstavljate popolno utelešenje osebe, ki je svoje življenje posvetila pomoči drugim."

Oster odziv na pobijanje delfinov
A če so nekateri pričakovali, da bo Kennedyjeva blestela predvsem na številnih diplomatskih srečanjih, kjer bo poudarek na kulturnih in socialnih temah, je presenetila že kmalu po svojem prihodu: najprej se je prek Twitterja ostro odzvala na sporno pobijanje delfinov, pred nekaj dnevi pa je obiskala "sporni" otok Okinava. ZDA imajo tam 14 vojaških oporišč in okoli 26.000 vojakov. "To, da gre Kennedyjeva na Okinavo kot predstavnica ZDA, je jasen znak, da so ameriško-japonski odnosi ključni za ohranitev miru in stabilnosti v preostali Aziji," je dejal eden izmed političnih analitikov.

Japonci: Američani naj zapustijo Okinavo
ZDA imajo na Okinavi okoli 26.000 vojakov, v zadnjih letih pa so prebivalci otoka večkrat protestirali proti njihovi navzočnosti. Po podatkih tamkajšnje policijske prefekture so ameriški vojaki med letoma 1972 in 2012 obtoženi za več kot 5800 kriminalnih dejanj, med njimi 26 umorov in 128 posilstev. Najbolj je odmevalo posilstvo 12-letne deklice, ki so jo leta 1995 posilili trije vojaki. Takrat se je na ulice odpravilo 80.000 protestnikov, ki so zahtevali, da Američani zapustijo otok.

Zaradi protestov domačinov je ameriška vojska v zadnjih letih nekoliko spremenila svojo politiko glede oporišč. Po 17 letih pogajanj so z guvernerjem Okinave dosegle dogovor, da oporišče iz Futenme preselijo v Nago. A ko se je ta teden Kennedyjeva srečala z županom Naga, obmorskega letoviškega mesta, jo je ta seznanil s tem, da tamkajšnji prebivalci močno nasprotujejo gradnji novega oporišča.

Japonska in ZDA so se sicer že leta 1996 dogovorile, da bodo sporno oporišče v središču Džinovana, kjer živi 94.000 prebivalcev, preselile na obalo blizu Naga, potem pa je proces v praksi zamrl, saj so otočani predlogu nasprotovali in zahtevali, da ZDA v celoti zapustijo otok.

Življenje pod sojem medijskih žarometov
Kennedyjeva že vse svoje življenje živi pod budnim očesom svetovne javnosti. Fotografija, na kateri le nekaj dni pred svojim šestim rojstnim dnevom stoji z bratom in mamo poleg krste svojega očeta, se je zapisala v anale ameriške zgodovine.

Po pretresu ob očetovi smrti je Jackie Kennedy Onassis je poskrbela, da sta tako Caroline kot njen mlajši brat John F. Kennedy mlajši živela dokaj normalno življenje. Caroline je diplomirala iz umetnosti na kolidžu Radcliffe na Harvardu, med študijem pa je razmišljala, da bi postala fotoreporterka, a je kmalu ugotovila, da "ne bo mogla služiti denarja z opazovanjem drugih, ker so ti preveč zaposleni s tem, da opazujejo njo". Na zimskih olimpijskih igrah v Innsbrucku je delala kot asistentka fotografa, leto pozneje pa postala novinarska praktikantka pri Daily News.

Po epizodi v novinarstvu se je vrnila v svet umetnosti, in sicer se je zaposlila kot raziskovalna asistentka na oddelku za film in televizijo v newyorškem Metropolitanskem muzeju umetnosti, kjer je tudi spoznala svojega moža, razstavnega oblikovalca Edwina Schlossberga, s katerim imata tri otroke.

Pozneje je nadaljevala izobraževanje na univerzi Columbia, kjer je študirala pravo in študij končala kot ena od desetih odstotkov najboljših študentov. V svoji karieri se je veliko posvečala delu na področju izobraževanja in dobrodelnosti, kot soavtorica pa se je podpisala pod dve knjigi o državljanskih svoboščinah.

Velika navezanost na brata, ki je umrl v letalski nesreči
Caroline je bila zelo navezana na svojega brata Johna mlajšega, sploh po materini smrti leta 1994, zato jo je njegova tragična smrt v letalski nesreči leta 1999 močno prizadela. Takrat se je veliko govorilo o zakletosti Kennedyjeve družine, ki se je morala soočiti s številnimi tragičnimi smrtmi in škandali. Z njegovo smrtjo je Caroline ostala edina še živeča članica nekdanje predsedniške družine.