V mestu so prepovedana vsa množična zbiranja, varnostne sile pa so pripravljene na odzive na morebitne incidente, kot so raketni napadi ali obstreljevanja.
Prepoved javnih dogodkov, povezanih z obletnico, traja od ponedeljka do četrtka. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je predtem opozoril, da bi lahko Rusija pred obletnico neodvisnosti poskusila "nekaj posebej grdega".
Kijev je daleč od frontnih črt, v zadnjem času pa je le redko tarča ruskih raket. Ukrajinske sile so marca odbile rusko kopensko ofenzivo za zasedbo mesta.
Javna zbiranja so sicer omejili tudi drugje po državi. V Harkovu na severovzhodu države, ki je bil pogosto tarča smrtonosnih napadov, je župan Igor Terekov oznanil podaljšanje nočne policijske ure, ki bo od torka do četrtka trajala od 16. do 7. ure.
V pristaniškem mestu Mikolajivu na jugu blizu ozemlja pod rusko okupacijo morajo prebivalci v torek in sredo delati od doma. Oblasti so ljudi pozvale, naj se ne združujejo v večjih skupinah.
Medtem ZDA sporočajo, da glede na njihove obveščevalne podatke Rusija v naslednjih dneh načrtuje nove napade na ukrajinska civilna in vladna poslopja.
Kijev obtožuje Moskvo množične "ugrabitve" otrok
Ukrajinsko zunanje ministrstvo pa je danes obtožilo Rusijo, "da še naprej ugrablja otroke z ukrajinskega ozemlja in ureja, da jih ruski državljani nezakonito posvojijo".
Ministrstvo, ki je navedlo informacije, ki so jih objavile lokalne oblasti v mestu Krasnodar na jugozahodu Rusije, je sporočilo, da so tujcem v več mestih v Sibiriji "dali več kot tisoč otrok iz Mariupolja", ukrajinskega pristaniškega mesta, ki je pod nadzorom ruske vojske.
Več kot 300 ukrajinskih otrok pa je zaprtih v "posebnih ustanovah" v regiji Krasnodar, ki leži nedaleč od Ukrajine, so dodali.
Rusijo je ministrstvo zato obtožilo hudih kršitev ženevske konvencije o zaščiti civilistov med vojno in konvencije Združenih narodov o pravicah otrok.
Kijev zahteva takojšnjo vrnitev nezakonito premeščenih ukrajinskih otrok na rusko ozemlje njihovim staršem in zakonitim skrbnikom, so še sporočili z ministrstva.
Od začetka ruskega napada na Ukrajino v februarju Kijev obtožuje Moskvo, da sili Ukrajince, vključno z otroki, da z območij, ki jih zasedejo ruske enote, odidejo v Rusijo in ne v druge dele Ukrajine. Kijev to politiko primerja z deportacijami.
Pol leta od začetka vojne različen učinek sankcij
V sredo bo minilo natanko pol leta od začetka vojne v Ukrajini, v kateri je po podatkih Združenih narodov umrlo tudi več kot 5500 civilistov. Zahodne države so zaradi invazije proti Rusiji sprejele obsežne in ostre gospodarske sankcije, a kot poudarjajo v Moskvi, Rusija zaradi njih svoje politike ne bo spremenila.
Kmalu po uvedbi gospodarskih sankcij proti Rusiji so številni ruski in tuji ekonomisti napovedali velik padec bruto domačega proizvoda, hiperinflacijo, pomanjkanje dobrin. Ruska centralna banka je nekaj dni po začetku tako imenovane posebne vojaške operacije v Ukrajini, kot Kremelj označuje vojno, ključno obrestno mero dvignila na 20 odstotkov, predsednik Vladimir Putin pa je podpisal ukaz, v skladu s katerim so morali ruski izvozniki prodati kar 80 odstotkov deviznih prihodkov.
Pol leta po uvedbi sankcij so ruski ekonomisti bolj optimistični, je za Radio Slovenija poročala Vlasta Jeseničnik. Centralna banka namesto 10-odstotnega krčenja gospodarstva napoveduje od štiri- do šestodstotni padec bruto družbenega proizvoda, inflacija naj bi dosegla 15 odstotkov. Zaradi visokih cen nafte in plina se v državno blagajno steka veliko denarja.
Rusija, ki je največja izvoznica plina na svetu, je po podatkih Centra za raziskave energije in čistega zraka s prodajo energentov v prvih stotih dneh vojaške operacije zaslužila 93 milijard evrov. Čeprav je centralna banka pred mesecem dni ključno obrestno mero znižala na osem odstotkov, rubelj pa se je okrepil, se posledice sankcij čutijo. Najbolj so prizadele letalsko in avtomobilsko industrijo, močno se je zmanjšal uvoz. Julija je prodaja novih avtomobilov padla za 75 odstotkov v primerjavi z istim lanskim mesecem, državo, ki je zelo odvisna od zahodnih tehnologij, je zapustilo več kot tisoč mednarodnih podjetij.
Pahor na vrhu Krimske platforme potrdil podporo Ukrajini
Ukrajina sicer danes gosti virtualni vrh Krimske platforme, ki se ga udeležujejo voditelji in visoki politični predstavniki več kot 40 držav in mednarodnih organizacij.
Vrha se prek videokonference udeležujejo številni državni voditelji, med drugim francoski predsednik Emmanuel Macron in nemški kancler Olaf Scholz ter predsedniki Finske, Poljske, Latvije in Slovaške.
Udeležujejo se ga tudi predsednik Evropskega sveta Charles Michel, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg.
Na povabilo ukrajinskega predsednika se je vrha udeležil tudi slovenski predsednik Borut Pahor, ki je ponovno potrdil neomajno podporo Slovenije suverenosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine. Rusijo je pozval, naj takoj in brezpogojno umakne svoje sile in vojaško opremo s celotnega ozemlja Ukrajine. Pahor je izpostavil tudi vpliv vojne v Ukrajini na varnost v Evropi, še posebej na Zahodnem Balkanu, in poudaril nujnost širitve EU.
Ob tem je pozdravil nedavno odločitev Evropskega sveta, da Ukrajini in Moldaviji podeli status kandidatke in izrazil željo, da se ta status podeli tudi Bosni in Hercegovini. Nagovor je sklenil z zagotovilom, da bo Slovenija Ukrajini še naprej nudila politično, ekonomsko in humanitarno podporo.
Krimska platforma je posvetovalni in koordinacijski forum, ustanovljen avgusta lani z namenom opozarjanja mednarodne skupnosti na nezakonito rusko priključitev ukrajinskega polotoka Krim leta 2014, da bi iskali načine za ublažitev njenih posledic, ter kot odziv na naraščajoče varnostne grožnje.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje