Kitajska je edina zaveznica Severne Koreje in njena najpomembnejša gospodarska partnerica, a v Pekingu počasi očitno izgubljajo živce z nezanesljivo sosedo, ki je v zadnjih letih izvedla tri jedrske poskuse in nenehno rožlja z orožjem, v zadnjem času še z izstrelitvami raket kratkega dosega.

"Korejski polotok je na pragu Kitajske. Potegnili smo črto, in to je, da ne bomo dovolili vojne ali nestabilnosti na Korejskem polotoku," je dejal kitajski zunanji minister Vang Ji ob robu rednega letnega zasedanja kitajske ljudske skupščine.

Vse vpletene strani je pozval k zadržanosti in dodal, da je resničen in trajen mir na polotoku mogoč le z odpravo jedrskega orožja.

Po obisku Pekinga prejšnji mesec je ameriški državni sekretar John Kerry povedal, da se Kitajska in ZDA pogovarjata o posebnih pritiskih na Severno Korejo, da se odpove svojemu jedrskemu programu.

Vang je ponovil poziv Pekinga k obnovitvi pogajanj o severnokorejskem jedrskem programu med Severno in Južno Korejo, ZDA, Japonsko, Rusijo in gostiteljico Kitajsko.

"Konfrontacija prinaša samo napetosti in vojna povzroči samo katastrofo," je še dejal Vang in dodal, da je vsak dialog boljši od nikakršnega.

Kitajska je dolgo le potrpežljivo opazovala provokacije Severne Koreje, v zadnjem času pa je njeno nezadovoljstvo z režimom v Pjongjangu vse bolj izrazito.

Poznavalci menijo, da je eden od razlogov za izgubo zaupanja v severnokorejskega voditelja Kim Džong Una decembrska usmrtitev drugega najbolj vplivnega človeka totalitarnega režima.

Džang Song Tek je veljal za Kitajski najbolj naklonjenega severnokorejskega politika in za "kitajskega človeka" v Pjongjangu. Po mnenju nekaterih poznavalcev je bila njegova odstranitev v Pekingu razumljena kot nož v hrbet s strani mladega Kima in kaplja čez rob v odnosih med državama.

Ni kompromisov glede zgodovine in ozemlja
Vang se je dotaknil tudi v zadnjem času napetih odnosov z Japonsko in dejal, da Kitajska ne bo sklepala kompromisov glede zgodovine in spornega ozemlja. Napovedal je, da bodo branili vsako ped svojega ozemlja.

V zadnjih 18 mesecih sta Kitajska in Japonska zavzeli bojevito držo glede verige nenaseljenih otokov v Vzhodnem kitajskem morju, ki si jih lastita obe državi.

Ozemeljski spor je samo še poglobil rane, ki ostajajo nezaceljene od časa pred in med drugo svetovno vojno, ko je bila Kitajska pod japonsko okupacijo.

V Pekingu so prepričani, da se Japonska ne kesa svojih zločinov dovolj in nenehno odpira rane z dejanji, kot je bil decembrski obisk japonskega premierja Šinza Abeja v tokijskem svetišču Jasukuni, kjer so pokopani japonski vojni zločinci in ki za Kitajsko predstavlja simbol japonske agresije.

Kitajska daje Japonski za zgled Nemčijo in njen obračun z nacistično preteklostjo po koncu druge svetovne vojne.