Nekatere kitajske spletne strani so preplavile govorice o državnem udaru, in sicer po tem, ko so zaradi neznanega razloga odstavili Boja Šilaja, karizmatičnega vodjo komunistične stranke mestnega območja Čongking in nekdanjega ministra za trgovino, ki bi moral postati član politbiroja vladajoče komunistične partije.

Med komentarji so tako kitajski uporabniki spletnih strani lahko prebrali, da "v Peking vstopajo vojaška vozila" in da se "tam dogaja nekaj hudega".

V ozadju politična trenja
Bo Šilaj namreč ni postal član politbiroja kitajske komunistične partije, potem ko je njegov sodelavec, sicer policijski direktor Wang Lijun obiskal ameriški konzulat, kjer naj bi zaprosil za azil. Bo je bil znan po uspešnem boju proti korupciji, analitiki pa ocenjujejo, da je njegova kariera zaradi njegove odprtosti in ambicioznosti zapečatena, saj naj bi se država počutila ogroženo. Kitajska oblast je že takrat na spletu prepovedala vsakršno razpravo ali iskalni niz besed, ki bi bil kakor koli povezan z Bojem ali njegovo politično prihodnostjo.

Med "čiščenjem spleta" priprtih čez tisoč ljudi
Kitajske oblasti medtem nadaljujejo tudi drugo obsežno akcijo "čiščenja spleta", ki traja že od sredine februarja. Uradno je kampanja "čiščenja spleta" uperjena proti tihotapcem mamil, orožja, nevarnih kemikalij, človeških organov in osebnih podatkov, a praksa razkriva, da so pogosta tarča cenzorjev politične vsebine.

Kitajske oblasti medtem nadaljujejo tudi drugo obsežno akcijo "čiščenja spleta", ki traja že od sredine februarja. Uradno je kampanja "čiščenja spleta" uperjena proti tihotapcem mamil, orožja, nevarnih kemikalij, človeških organov in osebnih podatkov, a praksa razkriva, da so pogosta tarča cenzorjev politične vsebine.

Od začetka akcije "čiščenja" so kitajske oblasti aretirale 1.065 oseb, izbrisale preko 208.000 "škodljivih" vsebin, upravitelji preko 3.000 spletnih strani pa so prejeli opozorila.

Odgovornost spletnih komentatorjev
Kitajski uporabniki spleta pa lahko svoje komentarje še vedno oddajajo na izredno priljubljenih mikroblogerskih straneh Sina Weibo in Tencent Weibo, ki sta nekakšni mešanici med Twitterjem in Facebookom. A tudi tu je delovanje omejeno - med 31. marcem in 3. aprilom bodo uporabniki lahko objavljali komentarje le na svojih straneh, ne pa tudi na straneh drugih uporabnikov.

"Država se boji, da bi takšne objave na spletu lahko sprožile tudi dejansko mobilizacijo ljudi, saj bi jih lahko zaskrbela stabilnost družbe," je za CNN dejal Džang Dži An, profesor novinarstva na Univerzi Sun Jat Sen, ki meni, da je bila objava takšnih informacij jasen znak, da so v kitajski komunistični partiji določena trenja, s katerimi pa se v sami stranki nočejo spoprijeti. "To je jasno sporočilo uporabnikom spleta, ki morajo biti odgovorni za objavo svojih komentarjev," je še dodal Džang.

Na Kitajskem so se podobne zapore že zgodile
Sicer pa je država v preteklosti že posegla v delovanje mikroblogov. Prvič se je to zgodilo leta 2009, ko so preprosto onemogočili delovanje teh strani. Od takrat sta se na trgu pojavili že omenjeni strani Sina Weibo in Tencent Weibo. Kot zanimivost. Obe strani sta dali uporabnikom rok, da se morajo do 16. marca registrirati s svojim imenom. Izmed 300 milijonov uporabnikov mikroblogerske strani Sina Weibo, se jih je prijavilo le 19 milijonov.