Tako imenovani kitajski Davos utegne zelo kmalu zasenčiti švicarskega tekmeca, tako po udeležbi kot tudi po sklepih. Ob koncu zasedanja, kjer je sodelovalo okoli 2.000 politikov in gospodarstvenikov z vsega sveta, med njimi je bil poleg številnih predsednikov držav in vlad tudi ameriški milijarder Bill Gates, je kitajski predsednik Ši Džinping napovedal vrsto novih izjemno ambicioznih naložbenih načrtov, med njimi tudi mednarodni naložbeni načrt, ki naj bi spodbudil dolgoročno svetovno gospodarsko rast.

Kitajska naj bi do konca desetletja uvozila za kar 10.000 milijard dolarjev izdelkov z vsega sveta, trgovina z državami, ki sodelujejo v programu "en pas, ena cesta" naj bi zrasla na 2.500 milijard na leto, Kitajska pa naj bi v tem obdobju v tujino vložila 5.000 milijard dolarjev. Kitajski komentatorji ugotavljajo, da gre za najbolj daljnosežen gospodarski program v zgodovini človeštva, ki je celo bolj ambiciozem, kot je bil ameriški Marshalov plan, s katerim so ZDA po drugi svetovni vojni pomagale obnoviti porušeno Evropo.

Nove ustanovne članice Azijske investicijske infrastrukturne banke
Ob koncu konference so sporočili, da so se Azijski investicijski infrastrukturni banki, ki jo ustanavlja Kitajska, kot ustanovne članice pridružile tudi Rusija, Avstralija, Turčija, Nizozemska in Danska. Ta je postala deveta evropska država, ki se je pridružila tej kitajski pobudi. Skupina držav ustanoviteljic se je povečala na več kot 40 držav. Od pomembnih ameriških zaveznic se doslej samo Japonska ni odločila pristopiti k tej banki, v Washingtonu pa so kljub prvotnemu nasprotovanju na tiho vendarle privolile v sodelovanje z banko, ki bo začela delovati jeseni v Pekingu.

Zadnje kitajske gospodarske pobude in njena izjemna gospodarska moč potrjujejo, da se center odločanja o svetovni ekonomiji nepreklicno seli v Azijo. Na srečo so to pravočasno sprevidele tudi vodilne evropske države.

Uroš Lipušček, Radio Slovenija