Med poslovneži bosta tudi predsednik banke China Construction Bank, ki je druga največja kitajska banka in peta na svetu, in podpredsednik China Railway Corporation, ki gradi po svetu hitre železnice, je za Radio Slovenija poročala Jernejka Drolec. V Slovenijo pride sicer 151 kitajskih poslovnežev, ki iščejo donosne posle. Nekateri se že nekaj časa zanimajo za Slovenijo.

Približno pred mesecem dni je Slovenija gostila visoko delegacijo pod vodstvom namestnika kitajskega kmetijskega ministra, ker je slovensko ministrstvo želelo pomagati živilski industriji pri odpiranju vrat na kitajski trg. Dejan Židan, minister za kmetijstvo in podpredsednik vlade, je takrat dejal: "Naš namen je bil, da se dogovorimo o nekaterih ukrepih za povečan izvoz slovenske hrane v Kitajsko." Vang prihaja na obisk prav na Židanovo povabilo.

Povečati izvoz vin
Trenutno se na Kitajsko izvažajo vino, hmelj in mineralne vode. Izvoz slovenskih vin leta 2011 je bil vreden pol milijona evrov, letos pričakujejo milijon, prihodnje leto naj bi izvoz dosegel dva milijona evrov. Kitajski trg pa je zanimiv tudi za slovenske proizvajalce mlečnih izdelkov z višjo dodano vrednostjo ter za proizvajalce mesnih izdelkov.

Postopki za izvoz živil živalskega izvora na Kitajsko so sicer zelo zapleteni, vendar so se po prvem obisku v Ljubljani izjemno pospešili. Minister Židan se je konec oktobra v Romuniji srečal tudi s kitajskim ministrom za kmetijstvo: "Povedal je, da dogovor drži, drži tudi akcijski načrt, ki smo ga podpisali."

Kitajska rast je še vedno visoka
Kitajska ni več v obdobju čudežnega zagona, a še vedno raste, po okrog 7-odstotni stopnji, pa je za Radio Slovenija poročala Maja Derčar. Ob presežku kapitala vedno več vlaga v tujini, največ neposrednih kitajskih investicij je v Afriki, zadnje čase se intenzivno ozira po Evropi, predvsem na obrobju.

"Z naskokom najbolj priljubljen je energetski sektor. Od 850 milijard je približno 400 milijard povezanih z investicijami v omenjeni sektor. Sledijo panoga surovin in nepremičninski ter finančni sektor," je dejal Primož Jagarinec iz Nove Ljubljanske banke.

Po teh sektorjih se bo kitajska delegacija ozirala tudi jutri. Kot je dejala Nataša Turk iz Gospodarske zbornice, "moramo vedeti, da je nekaj takšnih, ki že imajo konkretno ogledane strateške projekte v Sloveniji, kot so investicije v drugi tir, tretji pomol in tako naprej".

Nekateri pogovori o poslih ali vlaganjih so menda že daleč, predvsem na vztrajno kitajsko pobudo. "Pritiskajo na vse ravni v Sloveniji, tako neposredno na ministrstva, vlado, po diplomatski in poslovni poti in tako naprej," je dejala Turk.

A podpisa kakšnih pogodb in zavez med slovensko in kitajsko stranjo še ni pričakovati. Slovenija je gotovo privlačna poslovna destinacija, predvsem pa odskočna deska za preostalo Evropo.

Sestava kitajske delegacije kaže, da kitajske goste zanimajo možnosti vlaganja v Sloveniji, in sicer na področju bank, infrastrukture, Luke Koper in tretje razvojne osi. Očitno je njihovo zanimanje vzbudila tudi predstavitev Slovenskih železnic, ki so gospodarsko delegacijo iz Pekinga gostile letos aprila, je še poročala Jernejka Drolec.

Manjšo prisotnost Kitajcev ugotavljajo v Mariboru, kjer si občina prizadeva privabljati vzhodne vlagatelje. Kitajci so vložili sredstva v Tam Durabus in tako oživili del nekdanje Tovarne vozil. Še en kitajski zasebni vlagatelj pa menda išče zemljišče za tovarno baterij, v kateri bi zaposlil od 200 do 300 ljudi. Maribor želi s prisotnostjo Kitajcev obuditi industrijo in dvigniti kupno moč v mestu.

120 milijard "kitajskih" dolarjev za investicije po svetu
Kitajci računajo, da bodo letos njihove neposredne investicije po svetu dosegle 120 milijard dolarjev. Približno tretjina investicij je zasebnih, preostalo vlagajo državni skladi in podjetja. Američani, ki Kitajcem z veseljem prodajajo državni dolg, so do njihovega kapitala izjemno sumničavi, Evropa nekoliko manj.

Zlasti v krizi so Kitajci izkoristili priložnost in na evropskem obrobju najemali (med drugim grško pristanišče Pirej), kupovali, gradili, upravljali. V bližini Slovenije so najbolj prisotni v Italiji, kjer kupujejo tudi manjše butike, veliko vlagajo še na Portugalskem, v Grčiji, včasih prek Hongkonga.

Tudi v Sloveniji se zanimajo za infrastrukturo. Poljaki imajo slabo izkušnjo, posel s kitajsko državno družbo Covec, ki naj bi 2011 gradila cesto med Varšavo in mejo z Nemčijo, so preklicali, potem ko je kitajska stran kršila delovne zakone, zvišala vrednost pogodbe in, kar je najpomembnejše, iz posla izključila poljske, torej domače izvajalce.

A menda so Kitajci takrat spoznali, da morajo, če želijo pridobiti posel v Evropi, vključiti tudi lokalno okolje. Jagarinec in Turk pravita, da je Slovenija privlačna, ker je del blagovne znamke EU in ker je tudi potencialni kakovostni življenjski prostor, je poročala Maja Derčar.

Delimo si skrb za čebele
Skupna točka Slovenija in Kitajske je prizadevanje za zaščito čebel in kitajski kmetijski minister je obljubil podporo ideji Čebelarske zveze Slovenije, da bi Združeni narodi en dan v letu razglasili za svetovni dan čebel.

Iz radijskih Dogodkov in odmevov