"Strokovnjaki za mednarodno pravo ne pričakujejo, da bodo sodniki odločili v korist ene ali druge strani, temveč se bolj nagibajo k temu, da bodo sodniki sprejeli odločitev, v kateri bodo za obe strani odločili, da so krivi za nekatere izmed zločinov, ki so jih storili pripadniki njihovih enot," piše srbski časopis Politika, ki namiguje na zadržanost v pričakovanju razsodbe v Srbiji in spominja, da je ICJ "v preteklosti Beograd s svojimi odločitvami neugodno presenetil".

Pri tem spominja na primer iz leta 2007, ko je sodišče odločilo, da je Srbija kršila konvencijo o genocidu, saj ni storila vsega, kar je v njeni moči, da bi preprečila zločin v Srebrenici. Spominja tudi na primer iz leta 2010, ko sodišče deklaracija o neodvisnosti Kosova ni označilo, da je v nasprotju z mednarodnim pravom.

Bo po 16 letih vendarle sklenjen epilog?
Spor med državama se je začel leta 1999, ko je Hrvaška na meddržavno sodišče vložila tožbo proti Srbiji za genocid, Srbija pa ji je s protitožbo odgovorila leta 2010. Sklepni del postopka se je začel 1. marca lani, končal pa 1. aprila istega leta. Najvišje sodišče Združenih narodov je pregledalo dokazno gradivo in poslušalo izjave prič v primeru hrvaške tožbe proti Srbiji za domnevno izveden genocid nad Hrvati v domovinski vojni med letoma 1991 in 1995, kot tudi protitožbo Srbije za domnevno izveden genocid nad Srbi v operaciji Nevihta leta 1995.

Po poročanju srbskega medija B92 je bil glavni argument hrvaške skupine pravnikov "genocidni namen" Beograda, ki se je pokazal "v nizu zločinov storjenih nad Hrvati po istem vzorcu in v približno istem času". Na drugi strani pa je bil glavni argument srbske skupine pravnikov dokazati genocidni namen, ki ga je mogoče razbrati iz transkriptov s sestanka na Brionih, kjer se je takratni hrvaški predsednik Franjo Tuđman s hrvaškim vojnim vrhom dogovoril o izvedbi operacije Nevihta, "katere rezultat je bil genocid".

Obe strani upata na uspeh
Kot poroča Al Džazira Balkans, tako zastopnica Hrvaške Vesna Crnić-Grotić kot zastopnik Srbije Saša Obranović po mesecu dni ustnih obravnav, zaslišanju prič, predložitvi dokaznega gradiva in argumentov menita, da jima je uspelo dokazati, da sta ena in druga stran izvedli genocid. Hkrati pričakujeta, da bo sodba 15-članskega senata pojasnila zgodovinska dejstva, ki bodo v celoti končala spor med sosednjima državama.

Na sklepno odločitev sodišča, ki bo izrečena javno, se ne bo mogoče pritožiti, bo pa obvezujoča za obe strani. Kot poroča hrvaški Večernji list, naj bi sodišče svojo odločitev javno objavilo 3. februarja letos.